Jedro

Osebni stečaj se, ob upoštevanju 13. člena ZUPJS, ne more upoštevati kot zakonsko dovoljeno izjemo, ki bi opravičevala zmanjšanje dohodka pri uveljavljanju pravice do BPP. Tožnica v upravnem postopku (niti v tožbi) ni zatrjevala razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče utemeljeno sklepati, da stečaja in s tem nezmožnosti razpolaganja z delom dohodka ni zakrivila po lastni volji in jih zato toženka ni mogla presojati.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Kranju (v nadaljevanju toženka) je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP).

2. V obrazložitvi navaja, da je tožnica vložila prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje v zvezi s postopkom osebnega stečaja, vodenega pod opr. št. St .... Eden od pogojev za dodelitev BPP je tudi materialni pogoj in sicer je po prvem odstavku 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Skladno z drugim odstavkom 13. člena tega zakona pa se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine ogroženo, če lastni dohodek oziroma lastni dohodek družine ne presega dvakratnika minimalnega dohodka. Po 8. členu Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) znaša minimalni dohodek od 1. 7. 2019 dalje 402,18 EUR, njegov dvakratnik pa je 804,36 EUR. Iz prošnje in podatkov, ki jih je toženka pridobila po uradni dolžnosti, izhaja, da je tožnica upokojena in prejema pokojnino. V upoštevnem obdobju treh koledarskih mesecev pred vložitvijo prošnje je iz naslova pokojnine prejela 5.312,14 EUR oziroma 1.770,71 EUR mesečno, kar posledično pomeni, da ne izpolnjuje pogojev glede dohodkovnega cenzusa za dodelitev BPP. Ker je bilo treba njeno prošnjo že iz tega razloga zavrniti, toženka vsebinskega razloga za dodelitev BPP po 24. členu ZBPP ni presojala.

3. Tožnica se s tako odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da ugovarja izpodbijani odločbi in prosi za državnega odvetnika. Smiselno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

4. Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločitvi in ponavlja razloge iz izpodbijane odločbe.

5. Tožnica v pripravljalni vlogi z dne 15. 5. 2020 navaja, da živi v lastnem gospodinjstvu, saj sta hčerki odrasli in imata svoji družini, zato ju ne more obremenjevati s svojimi težavami. Sin je nezaposlen in prejema socialno pomoč. Sklicuje se na bančne izpiske in nakazila Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v nadaljevanju ZPIZ), iz katerih izhaja, da prejema le 711,57 EUR mesečno, ostali del pokojnine pa ZPIZ nakazuje stečajnemu upravitelju.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Po določbi 13. člena ZBPP je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke (drugi odstavek 13. člena ZBPP).

8. Tožnica ne ugovarja temu, da prejema pokojnino v taki višini kot jo je ugotovila toženka, vendar meni, da bi morala pri ugotavljanju višine njenih dohodkov upoštevati le tisti del pokojnine, ki ga dejansko prejema na svoj račun, tj. 711,57 EUR, ne pa tudi razlike, ki jo ZPIZ nakazuje v stečajno maso.

9. Po presoji sodišča pa ta ugovor ni utemeljen. Po določbi prvega odstavka 14. člena ZBPP se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). Po 13. členu ZUPJS pa se pri ugotavljanju upravičenosti do posamezne pravice iz javnih sredstev dohodek lahko zmanjša samo za izplačane preživnine in druge prejemke, izplačane na podlagi izvršilnega pravnega naslova z namenom kritja življenjskih stroškov in za periodične dohodke, ki jih je oseba nehala prejemati in ni začela prejemati drugih periodičnih dohodkov. Osebni stečaj se, ob upoštevanju 13. člena ZUPJS, ne more upoštevati kot zakonsko dovoljeno izjemo, ki bi opravičevala zmanjšanje dohodka pri uveljavljanju pravice do BPP.1

10. Vrhovno sodišče je sicer v zadevi X Ips 260/2017 z dne 3. 7. 2017 zavzelo stališče, da se tretji odstavek 14. člena ZBPP, po katerem se pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca ne upošteva premoženje, s katerim prosilec in njegova družina ne morejo razpolagati, če izkažejo, da te nezmožnosti niso zakrivili po lastni volji, lahko uporabi tudi za primere nezmožnosti razpolaganja z določenim delom dohodka. Vendar tožnica v upravnem postopku (niti v tožbi) ni zatrjevala razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče utemeljeno sklepati, da stečaja in s tem nezmožnosti razpolaganja z delom dohodka ni zakrivila po lastni volji in jih zato toženka ni mogla presojati. V obravnavani zadevi torej okoliščine, ki bi utemeljevale uporabo tretjega odstavka 14. člena ZBPP, niso izkazane.

11. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med strankama ni sporno, je sodišče v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.

1 Glej I U 287/2019 z dne 5. 3. 2019, I U 2139/2018 z dne 11. 12. 2018, I U 444/2019 z dne 16. 4. 2019 in druge.