Jedro

Tožeča stranka je v pravdnem postopku, v katerem ji je bila dodeljena BPP, sklenila sodno poravnavo, v kateri sta se stranki dogovorili, da nosi vsak svoje stroške. Zato je na podlagi določb ZBPP dolžna, četudi je v slabih finančnih in socialnih razmerah poravnati znesek, ki ga je država plačala odvetniku za nudenje BPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka naložila tožeči stranki plačilo zneska 991,44 EUR v roku 15 dni od prejema sklepa.

Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila tožeči stranki z odločbo opr. št. Bpp 70/2008 z dne 6. 3. 2008 dodeljena brezplačna pravna pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve stopnje in oprostitev plačila stroškov postopka v pravdnem postopku zaradi vračila posojila zoper A.A. (opr. št. P 27/2008). Dne 16. 5. 2008 pa je tožeča stranka z nasprotno stranko sklenila sodno poravnavo, ki je istega dne postala pravnomočna in iz katere izhaja, da se je nasprotna stranka zavezala plačati tožeči stranki znesek 6.468,03 EUR v 32-tih mesečnih obrokih, pri čemer zadnji obrok zapade v plačilo dne 18. 8. 2011. V isti poravnavi sta se stranki dogovorili, da nosi vsak svoje stroške.

S sklenitvijo sodne poravnave se je torej tožeča stranka odpovedala zahtevku za povrnitev stroškov postopka in preprečila nastop subrogacije v korist države. Zato v skladu s 46. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) preide terjatev upravičenca (tožeče stranke) do brezplačne pravne pomoči iz naslova stroškov postopka, proti nasprotni stranki, do višine stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči, na Republiko Slovenijo.

Ker so bili dne 31. 3. 2008 poravnani stroški odvetnika v višini 220,32 EUR in po sklepu z dne 9. 6. 2008 še v višini 771,12 EUR, je tožeča stranka dolžna plačati znesek v višini 991,44 EUR na račun Okrožnega sodišča v Kopru.

Tožeča stranka v tožbi smiselno navaja, da nima sredstev za vračilo dodeljene ji brezplačne pravne pomoči, saj so sredstva, ki jih je prejemala na podlagi sodne poravnave komaj zadoščala za preživljanje iz meseca v mesec.

Tožena stranka odgovora na tožbo ni podala, sodišču pa je poslala upravne spise.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijani sklep tožene stranke pravilen in zakonit, ima oporo v citiranih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa podala pravilne razloge za svojo odločitev. Sodišče zato v celoti sledi njeni obrazložitvi in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še dodaja: Prvi odstavek 48. člena ZBPP določa, da je upravičenec do brezplačne pravne pomoči, če je delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ali na podlagi izvensodne ali sodne poravnave pridobil premoženje oziroma dohodke, dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona. Izjema od citirane dolžnosti prejemnika brezplačne pravne pomoči pa je določena v drugem odstavku istega člena, ki določa, da upravičenec do brezplačne pravne pomoči ni dolžan povrniti stroškov postopka, če je dobil preživnino ali odškodnino za izgubljeno preživljanje zaradi smrti tistega, ki je bil dolžan dajati preživljanje.

Iz izpodbijane odločbe in upravnih spisov pa nesporno izhaja, da znesek 6.468,03 EUR, katerega se je s sodno poravnavo zavezala poravnati nasprotna stranka v 32-tih mesečnih obrokih, ni preživnina ali odškodnina za izgubljeno preživljanje zaradi smrti tistega, ki je bil dolžan dajati preživljanje. Ob upoštevanju citiranih določb Zakona o brezplačni pravni pomoči je torej tožeča stranka, četudi je v slabih finančnih in socialnih razmerah, dolžna poravnati znesek, ki ga je država plačala odvetniku za nudenje brezplačne pravne pomoči v skladu z odločbo opr. št. Bpp 70/2008 z dne 6. 3. 2008. Ob upoštevanju vsega navedenega je sodišče tožbo tožeče stranke skladno s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrnilo, saj je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen in da je sklep pravilen in na zakonu utemeljen.