Jedro

Pritožnik je kot podlago predlaganemu vpisu priložil sklep Okrožnega sodišča v Celju, s katerim je bila v njegovo korist izdana prepoved G.T.-ju, da obremeni ali razpolaga s stvarno pravico, ki izvira iz zemljiškega pisma. Stanje v zemljiški knjigi takega vpisa ne dovoljuje, saj G.T. ni vpisan kot imetnik pravice, glede katere je izdana prepoved razpolaganja in obremenitve. Res se za prvega imetnika zemljiškega pisma šteje ustanovitelj, vendar to v ničemer ne spremeni dejstva, da G.T. v zemljiški knjigi ni vpisan kot imetnik izvedene pravice in zato niso izpolnjeni pogoji za vpis po 150. členu ZZK-1.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Ljubljani zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca zoper sklep, s katerim je bil zavrnjen predlog za vpis zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve na njegovih nepremičninah. Podlaga predlaganemu vpisu je bila začasna odredba Okrožnega sodišča v Celju P 1 z dne 18.4.2014, s katero je bilo tožencu G.T. prepovedano obremenjevati ali razpolagati z njegovo stvarno pravico, ki izvira iz zemljiškega pisma, natančno opredeljenega v izreku. Zemljiški dolg je vpisan pri nepremičninah, last K.T.. Ker imetnik zemljiškega pisma ni vpisan v zemljiško knjigo, je sodišče predlog za zaznambo zavrnilo.

Zoper sklep se pritožuje udeleženec M. d.o.o. (upnik po začasni odredbi). Meni, da je sodišče napačno razumelo smiselno in vsebino 3. odstavka 98. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) in 196. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Po določbi slednjega se za prvega imetnika zemljiškega pisma šteje ustanovitelj, torej G.T.. Po določbi 3. odstavka 98. člena ZZK-1 pa se prepoved odtujitve in obremenitve, ki se nanaša na na imetnika druge pravice, vpiše pri tej pravici. Razlogi sodišča, da ni jasno, ali je pismo še vedno pri G.T., so zato povsem odveč. V nadaljevanju pritožnik primerja situacijo z zapisom prepovedi odtujitve in obremenitve na služnostih in ugotavlja, v čem je bil namen domneve iz 196. člena SPZ.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 120. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) odloča zemljiškoknjižno sodišče o vpisih v zemljiško knjigo po postopku, določenem s tem zakonom. V 147. do 152. členu ZZK-1 je urejeno odločanje o vpisih. Med ostalim je tako določeno, da je vpis proti osebi, ki je vpisana v zemljiški knjigi lahko dovoljen le, če se listina, ki je podlaga za vpis, nanaša na to osebo. Pri nepremičnini, ki je predmet tega postopka, je kot lastnica vpisana K.T., vpisan pa je tudi (med ostalim) zemljiški dolg v korist vsakokratnega imetnika zemljiškega pisma. Pritožnik je kot podlago predlaganemu vpisu priložil sklep Okrožnega sodišča v Celju, s katerim je bila v njegovo korist izdana prepoved G.T., da obremeni ali razpolaga s stvarno pravico, ki izvira iz zemljiškega pisma. Stanje v zemljiški knjigi takega vpisa ne dovoljuje, saj G.T. ni vpisan kot imetnik pravice, glede katere je izdana prepoved razpolaganja in obremenitve. Res se za prvega imetnika zemljiškega pisma šteje ustanovitelj, vendar to v ničemer ne spremeni dejstva, da G.T. v zemljiški knjigi ni vpisan kot imetnik izvedene pravice in zato niso izpolnjeni pogoji za vpis po 150. členu ZZK-1. Tudi sicer pa je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da priloženega sklepa o začasni odredbi ni mogoče izvršiti v zemljiški knjigi že glede na pravno naravo in vsebino zemljiškega dolga in dejstvo, da je zemljiško pismo vrednostni papir po odredbi. Povedano pomeni, da so morebitne prepovedi razpolaganja in obremenitve lahko vezane kvečjemu na vrednostni papir, saj se razpolaganje in obremenjevanje ne vpisuje v zemljiško knjigo. Zemljiški dolg je glede razpolaganja in obremenjevanja tudi neprimerljiv z ureditvijo pri služnostih. Stvarne služnosti so ustanovljene v korist druge nepremičnine, njihov imetnik je res vsakokratni lastnik gospodujoče nepremičnine, vendar je pri gospodujoči nepremičnini v zemljiški knjigi vpisan s podatki, kot jih zahtevajo 23., 24. in 25. člen ZZK-1.