Jedro

Sodišče sme za zavarovanje nedenarne terjatve, v kolikor so izpolnjeni pogoji iz 272. člena ZIZ, izdati vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, med drugim prepovedati dolžniku, da ne sme storiti ničesar, kar bi lahko povzročilo škodo upniku (3. točka prvega odstavka 273. člena ZIZ).

Za presojo vprašanja, ali je izdana začasna odredba z vidika posega v pravice dolžnice dopustna, je odločilnega pomena, kakšne posledice bodo za eno ali drugo stranko nastopile, v kolikor le-ta bo (oziroma je) ali ne bo izdana in ali so le-te popravljive. Tehtanju teh posledic pa je (delno) namenjena že določba drugega odstavka 272. člena ZIZ, saj se že v okviru le-te posredno presoja intenziteta posega v pravice ene ali druge stranke z vidika načela sorazmernosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in v izpodbijanih delih - zavrnilnem delu I. točke, II. in V. točki izreka, potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom pod I delno ugodilo ugovoru dolžnice in sklep o začasni odredbi z dne 11. 12. 2017 razveljavilo ter predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo glede prepovedi dolžnici, da vloži vlogo na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju z dne 11. 3. 2016, SV .../2016, za preregistracijo in prepis osebnega vozila Mercedes-Benz C 250/CGI reg.št. MB ..., identifikacijska številka …., na njeno ime, v preostalem je ugovor zavrnilo, pod II odločilo, da se na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni z dne 11. 12. 2017 po uradni dolžnosti opravi izvršba z rubežem plače in drugih stalnih prejemkov dolžnice, ki jih ta prejema pri družbi S. d.o.o., ter rubežem denarnih sredstev pri organizaciji za plačilni promet, in sicer na dolžničinem računu, ki ga ima odprtega pri A. d.d., pod III pojasnilo, da se postopek zavarovanja v zvezi s prepovedjo dolžnici, da vloži zemljiškoknjižni predlog na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju z dne 11. 3. 2016, SV .../2016, za vknjižbo lastninske pravice v njeno korist na nepremičnini k.o. ... Z. P. parcela .../31 ustavi, pod IV zavrnilo predlog za podaljšanje roka, pod V odločilo, da trpi dolžnica svoje stroške ugovornega postopka, pod VI prepovedalo dolžnici odtujiti in obremeniti nepremičnino k.o. ... Z. P. parcela .../31, kar se zaznamuje v zemljiški knjigi, pod VII naložilo upniku, da do 20. 5. 2018 opraviči izdajo začasne odredbe z vložitvijo tožbe zoper dediče E.P. in dolžnico na ugotovitev ničnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju z dne 11. 3. 2016, SV .../2016, in v istem roku sodišču predloži dokazilo o vloženi tožbi, pod VIII pojasnilo, da ta začasna odredba velja še 30 dni po pravnomočnosti sodne odločbe, izdane v pravdni zadevi po tožbi iz točke VII.

2. Zoper zavrnilni del I. točke izreka, II. ter V. točko izreka se po pooblaščenki pritožuje dolžnica iz vseh pritožbenih razlogov. Vztraja pri navedbah iz ugovora, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je dovolilo začasno odredbo, ki ji je prepovedala vložiti zemljiškoknjižni predlog na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju z dne 11. 3. 2016, SV .../2016, za vknjižbo lastninske pravice v njeno korist na nepremičnini k.o. ... Z. P. parcela št. .../31, poseglo v osnovne človekove pravice in temeljne svoboščine, ki jih zagotavlja Ustava RS, zaradi česar bi jo moralo sodišče razveljaviti. Z ustavo zagotovljene pravice je dopustno začasno razveljaviti ali omejiti samo v vojnem ali izrednem stanju (16. člen Ustave RS). Sodišče tako lahko izda začasno odredbo, ki ni taksativno našteta v določbi 273. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), če je z njo mogoče doseči namen zavarovanja in če takšno zavarovanje ne posega v dolžnikove pravice, ki mu jih zagotavlja ustava. Meni, da ji dovoljena začasna odredba omejuje pravico do sodnega varstva s tem, ko ji prepoveduje, da bi vložila zemljiškoknjižni predlog in da bi o njenih pravicah odločalo sodišče, kar je v nasprotju s 23. členom Ustave RS. Izdana začasna odredba je tudi v nasprotju z 22. členom Ustave RS, ki določa, da je vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi. Pojasni, da je kljub izdani začasni odredbi uspela zavarovati svoje pravice in se vpisati v zemljiško knjigo kot lastnica. S tem je kršila izdano začasno odredbo, v posledici česar je sodišče odločilo, da se opravi izvršba z rubežem njene plače in njenih denarnih sredstev pri organizaciji za plačilni promet. Ocenjuje, da je sklep sodišča prve stopnje neustaven tudi v tem delu (II. točka izreka), saj je sodišče ne more kaznovati, ker je iskala pravico do sodnega varstva in zemljiškoknjižnemu sodišču predlagala, da odloči o njenih pravicah, ki so izvirale iz pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Nadalje meni, da je sodišče tudi zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje in posledično zmotno uporabilo materialno pravo, ko je ocenilo, da upnik brez izdaje začasne odredbe ne bi imel na voljo ustreznega pravnega sredstva, da bi dosegel učinkovito varstvo svojih pravic in nedenarnih zahtevkov. Upnik je namreč že sam v predlogu podredno predlagal izdajo začasne odredbe s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnine v njegovo korist. Predlog za izdajo začasne odredbe je v celoti neustaven, saj posega v njene pravice, zato ji je upnik dolžan povrniti tudi stroške ugovornega postopka. Predlaga, da se njeni pritožbi ugodi in izpodbijani deli sklepa razveljavijo oziroma spremenijo v skladu s pritožbenimi izvajanji. Priglaša pritožbene stroške.

3. Upnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom ZIZ.

6. Z izpodbijanimi deli sklepa je sodišče prve stopnje zavrnilo dolžničin ugovor zoper sklep o začasni odredbi z dne 11. 12. 2017, s katerim ji je prepovedalo vložiti zemljiškoknjižni predlog na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju z dne 11. 3. 2016, SV .../2016, za vknjižbo lastninske pravice v njeno korist na nepremičnini k.o. ... Z. P. parcela .../31 (zavrnilni del I. točke izreka), odločilo, da se na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni z dne 11. 12. 2017 po uradni dolžnosti opravi izvršba z rubežem plače in drugih stalnih prejemkov dolžnice ter z rubežem denarnih sredstev, ki jih ima dolžnica pri organizaciji za plačilni promet (II. točka izreka) ter naložilo dolžnici, da sama trpi svoje stroške ugovornega postopka (V. točka izreka).

7. Sodišče sme za zavarovanje nedenarne terjatve, v kolikor so izpolnjeni pogoji iz 272. člena ZIZ, izdati vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, med drugim prepovedati dolžniku, da ne sme storiti ničesar, kar bi lahko povzročilo škodo upniku (3. točka prvega odstavka 273. člena ZIZ). Iz navedene določbe ne izhaja, da dolžnici ne bi bilo mogoče prepovedati, da vloži zemljiškoknjižni predlog na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju za vknjižbo lastninske pravice v njeno korist na sporni nepremičnini, v kolikor so izkazani pogoji za izdajo začasne odredbe po 272. členu ZIZ. Eden izmed vidikov učinkovitosti pravice do sodnega varstva je tudi zagotovitev ustreznih procesnih sredstev, ki preprečujejo, da bi v času postopka pred sodiščem prišlo do ravnanj, ki bi povzročila, da sodno varstvo ne bi več moglo doseči namena.1 Upnik je s predlagano začasno odredbo želel preprečiti izvršitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ki jo je pokojna preživljanka E.P., obdarjenka in dedinja po pokojnem očetu F.P., sklenila z dolžnico v obliki notarskega zapisa SV .../2016 z dne 11. 3. 2016, za katero trdi, da je nična, ob tem pa naj bi bil ničen tudi sporazum o višini deležev na skupnem premoženju in priznanju lastninske pravice ter darilna pogodba, ki jo je pokojni oče sklenil z ženo E.P. 2.2. 2011 (SV ../2011). Zaradi ničnosti teh pravnih poslov ta predmeta sodita v zapuščino po pokojnem F.P., s čimer izkazuje obstoj svoje nedenarne terjatve. Upnik je navajal tudi, da dolžnica z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpela hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale njemu, saj se bo v primeru, da se bo izkazalo, da je pogodba o dosmrtnem preživljanju veljavna, dolžnica še vedno lahko na osnovi te pogodbe vložila zemljiškoknjižni predlog za vpis lastninske pravice v svojo korist. V kolikor pa sodišče njegovemu predlogu ne bi ugodilo, nepremičnina ne bi sodila v zapuščino po E.P. in dolžnica tudi ne bi odgovarjala za dolgove pokojne do upnika, saj ni njen zakoniti dedič. Namen predlagane začasne odredbe je torej preprečiti nastanek škodljivih posledic izvršitve pogodbe, za katero upnik trdi, da je nična.

8. Začasna odredba nedvomno pomeni poseg v pravico dolžnice do uveljavitve njene terjatve, ki jo je pridobila na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju z dne 11. 3. 2016 SV .../2016, ki jo je sklenila s pokojno E.P., vendar pa ta pravica ni absolutna, saj je omejena s pravicami drugih, v katere ta posredno ali neposredno posega. Za presojo vprašanja, ali je izdana začasna odredba z vidika posega v pravice dolžnice dopustna, je odločilnega pomena, kakšne posledice bodo za eno ali drugo stranko nastopile, v kolikor le-ta bo (oziroma je) ali ne bo izdana in ali so le-te popravljive. Tehtanju teh posledic pa je (delno) namenjena že določba drugega odstavka 272. člena ZIZ, saj se že v okviru le-te posredno presoja intenziteta posega v pravice ene ali druge stranke z vidika načela sorazmernosti. Iz razlogov izpodbijanih delov sklepa sodišča prve stopnje izhaja, da je le to opravilo zahtevano tehtanje posledic predlagane začasne odredbe in pravic strank postopka. Z vidika posega v pravice dolžnice pritožbeno sodišče ocenjuje, da je dovoljena začasna odredba sorazmerna cilju, ki ga zasleduje. Kot bo pojasnjeno v nadaljevanju ni mogoče pritrditi pritožnici, da ji izdana začasna odredba v zvezi z nepremičnino omejuje pravico do sodnega varstva (23. člen Ustave RS) ter da ji ni zagotovljeno enako varstvo njenih pravic pred sodiščem (22. člen Ustave RS), zaradi česar bi jo sodišče prve stopnje moralo razveljaviti.

9. Sodišče je v razlogih izpodbijanega dela sklepa jasno in natančno pojasnilo zakaj šteje, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji za ugoditev predlagani začasni odredbi upnika po 273. členu ZIZ ter zakaj je potrebno ugovor dolžnice v zvezi z nepremičnino zavrniti. Z obširnimi navedbami ter predloženimi in predlaganimi dokazi, ki jih je upnik podal v predlogu za izdajo začasne odredbe, je ta tudi po oceni pritožbenega sodišča uspel izkazati za verjeten obstoj terjatve, katere zavarovanje je z začasno odredbo predlagal. V tej zvezi ne gre spregledati, da dolžnica v ugovoru, kot je pravilno ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, ni nasprotovala substanciranim navedbam upnika v zvezi z zdravstvenim stanjem pokojnega F.P., s čimer je ta utemeljeval svoj zahtevek na ugotovitev ničnosti sporazuma o višini deležev na skupnem premoženju in priznanju lastninske pravice ter darilne pogodbe, ki jih je sklenil s pokojno ženo E.P. dne 2. 2. 2011, kakor tudi ne navedbam, da je pogodba, ki jo je dolžnica sklenila z E.P. 11. 3. 2016 nična tudi zato, ker naj bi bila sklenjena iz nedopustnega nagiba. Izpostaviti je, da dolžnica ugotovitvam in zaključku sodišča prve stopnje o verjetno izkazanem obstoju terjatve upnika tudi v pritožbi ni substancirano nasprotovala, pritožbeno sodišče pa glede na konkretne navedbe in predložene ter predlagane dokaze upnika ne dvomi v verjetno izkazan prvi pogoj za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve upnika (prvi odstavek 272. člena ZIZ).

10. Pritožbeno sodišče nadalje soglaša z oceno prvostopenjskega sodišča, da je izpolnjena tudi predpostavka za izdajo začasne odredbe iz tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, to je, da je upnik izkazal, da bi dolžnica utrpela manjše neugodne posledice od tistih, ki bi nastale upniku, če ne bi prišlo do izdaje začasne odredbe. V primeru, da bi dolžnica dosegla vknjižbo lastninske pravice v svojo korist, bi namreč sporna nepremičnina ne sodila v zapuščino po pokojni E.P., s čimer bi se znižala odgovornost dedičev pokojne za njene dolgove - tudi obveznost pokriti upnikov prikrajšani nujni delež po pokojnem F.P., za katerega je upnik zatrjeval, da mu pripada, sodišče pa je dolžnici z izdano začasno odredbo začasno prepovedalo le stvarnopravno razpolaganje z nepremičnino na tak način, da ji je prepovedalo vložiti zemljiškoknjižni predlog za vpis lastništva na njeno ime, nista pa ji bili prepovedani uporaba in posest te nepremičnine.

11. Pritrditi je tudi ugotovitvi sodišča, da brez izdaje predlagane začasne odredbe upnik ne bi imel na voljo ustreznega pravnega sredstva, da bi dosegel učinkovito varstvo svoje terjatve, in da bi lahko vnaprej preprečil, da bi neupravičeno prišlo do posega v premoženje, ki mu pripada kot dediču pokojnega F.P.. Upnik namreč v primeru odtujitve ali obremenitve nepremičnine v odnosu do tretjega dobrovernega pridobitelja lastninske pravice ali hipoteke ali služnosti verjetno ne bi imel izkazanega pravnega interesa za ugotovitev ničnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju z dne 11. 3. 2016, saj ne bi mogel uveljavljati svoje nedenarne terjatve, da premoženje, ki je bilo predmet izročitve po navedeni pogodbi sodi bremen prosto v zapuščino po pokojnem očetu F.P.. V kolikor bi se dolžnica tudi uspela vknjižiti kot lastnica na sporni nepremičnini, ta nepremičnina tudi ne bi sodila v zapuščino po pokojni E.P., dolžnica pa tudi ni njen zakoniti dedič, zato ta ne bi odgovarjala za dolgove pokojne do upnika bodisi iz naslova odškodnine zaradi odtujitve premoženja, ki bi sodilo v premoženje po pokojnem F.P., bodisi zaradi ne-poplačila vsaj nujnega dednega deleža, ki upniku gre kot dediču po pokojnem F.P. zaradi zapustnikovih neodplačnih razpolaganj v korist sodedinje E.P..

12. Dodati je, da v času, ko je upnik predlagal izdajo začasne odredbe, dolžnica še ni bila vpisana v zemljiško knjigo kot lastnica sporne nepremičnine, zato začasna odredba, s katero bi se ji prepovedalo odtujiti ali obremeniti to nepremičnino po 2. točki prvega odstavka 273. člena ZIZ, za kar se je tako v ugovoru kot enako v pritožbi zavzemala dolžnica, ni prišla v poštev.

13. Po pojasnjenem je sodišče prve stopnje imelo podlago za sprejem izpodbijane odločitve v določbah ZIZ, zato očitek kršitve pravice do sodnega varstva po 23. členu Ustave RS, kot je pravilno zaključilo že sodišče prve stopnje, ni izkazan.

14. Drugi odstavek 273. člena ZIZ določa obveznost sodišča, da v primeru izdaje začasne odredbe, s katero se dolžniku prepoveduje, da ne stori ničesar, kar bi lahko povzročilo škodo upniku, izreče denarno kazen za primer kršitve prepovedi v skladu z določbo drugega odstavka 226. člena ZIZ. Sodišče prve stopnje je v sklepu z dne 11. 12. 2017 za primer, da bi dolžnica v času veljavnosti začasne odredbe ravnala v nasprotju z izdano začasno odredbo, izreklo denarno kazen v višini 1.000,00 EUR. Višino le te je vezalo na neugodne posledice, ki bi lahko nastale upniku, v primeru, da bi dolžnica prepoved kršila. Ker je dolžnica tudi v pritožbi sama priznala, da je prepoved vložitve zemljiškoknjižnega predloga kršila, kar nenazadnje izhaja tudi iz izpiskov iz zemljiške knjige za sporno nepremičnino, je postopanje sodišča prve stopnje, da se bo izrečena denarna kazen izterjala po uradni dolžnosti z rubežem plače in drugih stalnih denarnih prejemkov dolžnice ter rubežem njenega dobroimetja pri organizacijah za plačilni promet (II. točka izreka), kot je predlagal upnik, pravilno (tretji odstavek 226. člena ZIZ v zvezi z drugim odstavkom 273. člena ZIZ). Ravnanje sodišča prve stopnje je skladno navedenim zakonskim določbam, zato dolžnica s pritožbenimi izvajanji, ki merijo zgolj na neustavnost izdane začasne odredbe, glede na vse zgoraj pojasnjeno, ne more vplivati na pravilnost izpodbijane odločitve sodišča prve stopnje.

15. Odločitev o stroških ugovornega postopka je sodišče prve stopnje pravilno vezalo na šesti odstavek 38. člena ZIZ, po katerem mora upnik dolžniku povrniti stroške zavarovanja, ki mu jih je neutemeljeno povzročil. Ker je upnik tudi po oceni pritožbenega sodišča utemeljeno predlagal zavarovanje z izdajo začasne odredbe v zvezi z nepremičnino, stroškov, ki jih je imela dolžnica z ugovorom, navkljub delnemu uspehu (v zvezi s premičnino), ni mogoče uvrstiti med neutemeljeno povzročene stroške, kot je to pravilno zaključilo sodišče prve stopnje (V. točka izreka). Pritožba, ki stroškovno odločitev izpodbija v posledici zatrjevanja neustavnosti izdane začasne odredbe v zvezi z nepremičnino, ni utemeljena.

16. O ugovoru dolžnice zoper točke VI., VII. in VIII. izreka izpodbijanega sklepa bo odločilo sodišče prve stopnje (drugi odstavek 9. člena ZIZ v zvezi z 239. členom istega zakona).

17. Glede na navedeno pritožba dolžnice ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni zasledilo kršitev na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom istega zakona in 15. členom ZIZ), zato je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanih delih - zavrnilnem delu I. točke, II. in V. točki izreka, potrdilo sklep sodišča prve stopnje (druga točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

18. Dolžnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in členom 15 ZIZ).

1 Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up 275/97 z dne 16. 07. 1998;