Jedro

Neutemeljen je tožbeni ugovor, da tožnik izpolnjuje pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, saj njegova pokojnina znaša 801,52 EUR, kar presega zakonsko določen cenzus. Ni pa zakonske podlage, da bi tožena stranka odtegnitev preživnine lahko obravnavala kot tisti znesek, ki se ne upošteva v tožnikov mesečni dohodek.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila, da se prošnja prosilca A.A.(tožnika v tem sporu) za odobritev brezplačne pravne pomoči v postopku I 1500/2006 in I 347/2010, kot neutemeljena zavrne. V obrazložitvi navaja, da je vložil prošnjo dne 11. 3. 2015 in navedel, da prosi za pravno pomoč v izreku navedenih postopkih, zoper preživninski sklad in v postopku za znižanje preživnine. Navaja listine, ki jih je prosilec priložil prošnji.

2. Razlaga določbo 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki določa finančno premoženjski kriterij oziroma tako imenovani subjektivni kriterij za odobritev brezplačne pravne pomoči. Prosilec je samska oseba in je mesečno upravičen do 801,52 EUR pokojninskih prejemkov. V vlogi navaja, da ima preživninsko obveznost do hčerke, vendar potrdilo o plačilu preživnine ni posredoval. V primeru, da dejansko plačuje preživnino za otroka, le-ta glede na zadnjo uskladitev sedaj znaša 116,21 EUR. Prosilčev mesečni povprečni dohodek tako znaša 685,31 EUR, kar presega z zakonom določen cenzus za dodelitev BPP.

3. Prosilec je bil z dopisom pozvan, da specificira stroške, ki jih ima v zvezi z zdravljenjem ter predloži račune ter ostala listinska dokazila, ki bodo izkazovala pogoje za dodelitev izjemne brezplačne pravne pomoči. Posredoval je dopis, kateremu je priložil fotokopije plačilnih nalogov za plačilo vode, odpadkov, telefona in račun lekarne. Prosilec sicer izkazuje obstoj finančnih obveznosti in sicer stroškov, ki so povezani z bivanjem, ki pa jih ni mogoče upoštevati pri preračunu cenzusa za dodelitev brezplačne pravne pomoči. ZBPP tovrstnih izjem ne predvideva. Pavšalno se sklicuje na obstoj izrednih stroškov v zvezi z zdravljenjem, zatrjevanih stroškov ne specificira, tudi sicer ne prilaga listinske dokumentacije, računov za izredne stroške za zdravljenje, ki niso kriti iz obveznega zavarovanja, zdravstvene dokumentacije in morebitne druge listine. Predloži le račun lekarne, iz katerega izhaja, da je prosilec za zdravila plačal 26,73 EUR. Iz zdravstvene dokumentacije ne izhaja, da so zdravila potrebna za zdravljenje prosilca. Ker prosilec ni izkazal pogojev za dodelitev izjemne brezplačne pravne pomoči, je tožena stranka njegovo prošnjo kot neutemeljeno zavrnila.

4. Tožnik v tožbi smiselno uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da prejema pokojnino v znesku 801,52 EUR. To dobi, vendar pa mu od nje trgajo preživnino v znesku 350,00 EUR zaradi česar mu ostane zgolj 450 EUR in invalidnina, kar ne presega mesečnega cenzusa, na podlagi katerega je upravičen do brezplačne pravne pomoči. Nima elektrike in nima za poračun vode.

5. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Po presoji sodišča je tožena stranka, na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja, uporabila pravilne materialne predpise, zato sodišče v izogib ponavljanju dejanskih in pravnih razlogov ponovno ne navaja, ker jim v celoti sledi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja:

8. Neutemeljen je tožbeni ugovor, da tožnik izpolnjuje pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, glede na to, da mu po odtrganju preživnine v višini 350 EUR, od pokojnine v znesku 801,52 EUR, ostane 450 EUR in invalidnina, kar pa ne presega mesečnega cenzusa, na podlagi katerega je upravičen do brezplačne pravne pomoči. Tožnik, kar je med strankama nesporno, živi v gospodinjstvu sam in je mesečno upravičen do pokojninskih prejemkov v višini 801,52 EUR. Minimalni dohodek od 1. julija 2014 znaša 269,20 EUR, kar pomeni, da povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek) ne sme presegati 538,40 EUR, torej 2x osnovnega zneska minimalnega dohodka, kot to določa zakon, ki ureja socialno varstvene storitve. Glede na to, da je iz dokazil o pokojninskih prejemkih razvidno, da tožnik dejansko prejema po odtegnitvi preživnine zgolj okoli 450 EUR (podatki za mesece februar, januar in marec), pa ni zakonske podlage, da bi tožena stranka odtegnitev preživnine lahko obravnavala kot tisti znesek, ki se ne upošteva v tožnikov mesečni dohodek.

9. Ne glede na to, da sodišče povsem razume tožnikovo slabo socialno stanje, za drugačno odločitev nima utemeljenih zakonskih razlogov. Tožnik pa kljub prizadevanju tožene stranke, da bi mu lahko dodelila, glede na zatrjevano slabo zdravstveno stanje izredno brezplačno pravno pomoč, ki pa mora biti dokazana z določenimi zdravstvenimi listinami in upravičenimi izdatki za njihovo izboljšanje, tudi po presoji sodišča, tega ni dokazal. 10. Glede na to, da tožnik v tožbi niti ne zatrjuje, da ga tožena stranka ni pozvala k predložitvi dokazil za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči, in ker ni pogojev zaradi prekoračenega premoženjskega cenzusa za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.