Jedro

Sodišče od vložnika vloge, ki je nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, v skladu s prvim odstavkom 108. člena ZPP zahteva, da mora vlogo popraviti ali dopolniti. V individualnih delovnih sporih sodišče hkrati delavca pouči, kako naj odpravi pomanjkljivosti vloge in ga opozori na pravne posledice, če ne bo ravnal v skladu z zahtevo sodišča (36. člen ZDSS-1. Če vložnik vloge ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo, jo sodišče zavrže (peti odstavek 108. člena ZPP).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo, vloženo 11. 11. 2015. 2. Zoper navedeni sklep se pritožuje tožnica, smiselno zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da tožba vsebuje vse zahtevane elemente iz 180. člena ZPP, hkrati pa opozarja tudi na dolžnost materialno procesnega vodstva s strani sodišča. Njen tožbeni zahtevek ni utemeljen zgolj zato, ker tožnica ni mogla izračunati neto zneskov, sicer pa je v delovnopravnih sporih običajno, da se zahtevajo bruto zneski denarnih terjatev. Zmotna je presoja sodišča prve stopnje, da tožba ne vsebuje izvršljivega tožbenega zahtevka, prav tako se za popolnost tožbe ne zahteva navedba vseh pravotvornih dejstev, temveč le navedbe v takšnem obsegu, da omogočajo jasno individualizacijo postavljenega zahtevka. Postavljeni tožbeni zahtevek je določljiv, poleg tega je tudi utemeljen. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Tožena stranka je odgovorila na pritožbo, predlagala njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl., ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 108. členom ZPP in 180. členom ZPP, saj niso obstajali pogoji za zavrženje tožbe.

6. Tožnica je v tem delovnem sporu vložila tožbo, za katero je sodišče prve stopnje štelo, da vsebuje zahtevek, ki ni ustrezen in izvršljiv, hkrati pa v njej niso navedena vsa pravno relevantna dejstva, na katera tožnica opira svoje denarne zahtevke. Tožnico je zato s sklepom z dne 18. 11. 2015 pozvalo, naj tožbo ustrezno popravi. Tožnica je v danem roku 15 dni vložila dopolnitev oziroma popravo tožbe, tožbo je sodišče prve stopnje nato vročilo toženi stranki v odgovor, tožnica pa je vložila pripravljalno vlogo. Ker je sodišče prve stopnje še vedno štelo, da tožba ne vsebuje vseh zahtevanih sestavin iz 180. člena ZPP, je tožnico s sklepom z dne 11. 3. 2016 ponovno pozvalo na popravo tožbe. V tem sklepu je navedlo, da mora tožnica: specificirati zahtevani bruto znesek plače in v tem delu postaviti izvršljivi tožbeni zahtevek; specificirati izračun višine odpravnine; specificirati izračun višine odškodnine namesto odpovednega roka; dopolniti navedbe v zvezi z zahtevanim povračilom neizplačanih plač kot prednostnih terjatev v prisilni poravnavi, dopolniti navedbe v zvezi z zahtevanim plačilom plač za mesece maj 2014, september 2015 in oktober 2015 in v tem delu postaviti izvršljiv tožbeni zahtevek ter dopolniti in specificirati tožbene navedbe v zvezi z zahtevanim plačilom prispevkov za socialno varnost in v tem delu postaviti izvršljiv tožbeni zahtevek. Tožnica je ponovno v danem roku 15 dni vložila dopolnitev tožbe, vendar po oceni sodišča prve stopnje še vedno ni navedla vseh pravno relevantnih dejstev, na katera opira svoje zahtevek, prav tako ni postavila ustreznega in izvršljivega tožbenega zahtevka. Ker torej pomanjkljivosti v tožbi po oceni sodišča prve stopnje ni odpravila, je tožbo z izpodbijanim sklepom zavrglo.

7. V skladu s prvim odstavkom 180. člena ZPP mora tožba poleg drugih podatkov, ki jih mora imeti vsaka vloga (105. člen ZPP), obsegati določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstva, na katera tožnica opira zahtevek, in dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo. Tožbeni zahtevek mora biti konkretno opredeljen, pri denarnem tožbenem zahtevku načeloma z navedbo določenega zneska denarja. Glede navedbe dejstev pa se zahteva, da mora tožba vsebovati toliko dejstev, da je mogoče jasno identificirati zahtevek in ga ločiti od morebitnih drugih zahtevkov. Iz navedb mora biti mogoče podlago zahtevka ločiti od drugih dejanskih podlag in ne sme biti nobenega dvoma, na kateri življenjski dogodek stranka veže nastanek svojega domnevnega zahtevka1. Sodišče od vložnika vloge (v primeru tožbe od tožeče stranke), ki je nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, v skladu s prvim odstavkom 108. člena ZPP zahteva, da mora vlogo popraviti ali dopolniti. V individualnih delovnih sporih sodišče hkrati delavca pouči, kako naj odpravi pomanjkljivosti vloge in ga opozori na pravne posledice, če ne bo ravnal v skladu z zahtevo sodišča (36. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, Ur. l. RS, št. 2/04 in nasl., ZDSS-1). Če vložnik vloge ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo, jo sodišče zavrže (peti odstavek 108. člena ZPP).

8. Tožnica je v uvodu tožbe sicer navedla, da jo vlaga zaradi ugotovitve nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, vendar iz njenih nadaljnjih navedb, izrecno pa iz njene pripravljalne vloge (list. št. 61 in 68), izhaja, da tožbo vlaga zaradi uveljavljanja pravic na podlagi z njene strani podane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in zaradi uveljavljanja nekaterih drugih denarnih terjatev. Tožnica je nekatere tožbene zahtevke med postopkom na prvi stopnji spremenila, glede nekaterih pa je tožbo delno umaknila.

9. Tožnica s tožbo zahteva ugotovitev, da je izredno odpoved vročila toženi stranki 27. 10. 2015 in da je bila pri njej zaposlena do 27. 10. 2015 ter da jo je tožena stranka dolžna od 16. 10. 2015 do 27. 10. 2015 prijaviti v zavarovanje za vpis v matično evidenco pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje RS. V zvezi s temi jasno in konkretno oblikovanimi zahtevki iz njenih trditev izhaja, da je toženi stranki zaradi neplačevanja prispevkov za socialno zavarovanje od 1. 1. 2015 dalje dne 9. 10. 2015 posredovala opomin na izpolnitev obveznosti, ki ga je tožena stranka prejela 16. 10. 2015. Ker tožena stranka v treh dneh delovnih svoje obveznosti ni izpolnila, je obvestila Inšpektorat RS za delo in 25. 10. 2015 podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je bila toženi stranki vročena 27. 10. 2015. Pred tem je tožena stranka 16. 10. 2015 tožnici podala in vročila redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove. Navedena dejstva omogočajo jasno identifikacijo zgoraj navedenih zahtevkov in njihovo ločitev od morebitnih drugih zahtevkov. Zato je nepravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je tožbo v tem delu treba zaradi odsotnosti zahtevanih navedb o dejstvih in ustreznega tožbenega zahtevka zavreči. Poleg tega sodišče prve stopnje tožnice glede dela tožbe z zgoraj navedenimi zahtevki niti ni pozvalo, naj jo na ustrezen način popravi oziroma dopolni, kot to sodišču nalaga 36. člen ZDSS-1. Že iz tega razloga sodišče prve stopnje tožbe v tem delu po določbi 108. člena ZPP ne bi smelo zavreči kot nepopolne. Tožnica zahteva za obdobje od 16. 10. 2015 do 27. 10. 2015 še obračun in izplačilo bruto zneskov plače. Sodišče prve stopnje je ta zahtevek zmotno štelo za nedoločljiv in tožbo v tem delu nepravilno zavrglo. Tožnica je namreč v zahtevku opredelila časovno obdobje, za katero zahteva obračun in izplačilo plač, višina plače pa izhaja iz njenih trditev in je navedena tudi v drugih tožbenih zahtevkih (s katerimi tožnica prav tako zahteva izplačilo plače, le v drugih časovnih obdobjih).

10. Tožnica zaradi podane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zahteva odpravnino, kot bi ji pripadala ob redni odpovedi iz poslovnega razloga, ter odškodnino namesto odpovednega roka. Oba tožbena zahtevka sta zneskovno opredeljena, v tožbenih navedbah (list. št. 4 in 68 - 70) pa je zahtevane zneske tudi ustrezno specificirala. Tako je v zvezi z odpravnino navedla, koliko let je bila zaposlena pri toženi stranki in koliko znaša osnova zanjo, v zvezi z odškodnino namesto odpovednega roka pa trajanje odpovednega roka in koliko znaša osnova za njeno določitev. Tudi v tem delu je tako tožnica navedla vsa relevantna dejstva in povsem določno opredelila tožbena zahtevka, zato je sodišče prve stopnje njeno tožbo nepravilno zavrglo.

11. Tožnica zahteva še regres za leto 2015, plačo za oktober 2015 (tega zahtevka ni izrecno umaknila) in iz naslova neizplačanih plač 1.121,56 EUR kot prednostne terjatve in 15 % od 2.760,99 EUR navadnih terjatev iz potrjene prisilne poravnave. Tožbena zahtevka za regres ter plačo za oktober 2015 sta zneskovno opredeljena (ne glede na to, ali so zahtevani v bruto ali neto znesku), trditvena podlaga iz tožbe pa je tudi povsem zadostna. Poleg tega sodišče prve stopnje tožnice v zvezi s tem delom tožbe niti ni pozvalo na njeno dopolnitev. Za jasno identifikacijo tožbenega zahtevka, s katerim tožnica uveljavlja terjatve, ki so bile ugotovljene v postopku prisilne poravnave nad toženo stranko, pa zadostuje navedba, da se nanašajo na neizplačane plače, in podatki o samem postopku prisilne poravnave. Poleg navedenega tožnica zahteva še neplačane prispevke od 1. 1. 2015 dalje po potrdilu FURS z dne 16. 9. 2015 (tudi v tem delu tožbe ni izrecno umaknila), v zvezi s katerimi je navedla, da ji jih tožena stranka ni plačala. Navedeni tožbeni zahtevek je določljiv, pri čemer bi bil sposoben za obravnavo tudi, če po višini ne bi bil opredeljen, saj gre za obveznost delodajalca do pristojnih zavodov socialnega zavarovanja in ne neposredno nasproti delavcu. Tožba tako tudi v tem delu vsebuje vse zahtevane sestavine, zato je sodišče prve stopnje ne bi smelo zavreči. 12. Ker sodišče prve stopnje tožbe iz razlogov, ki jih je v navedlo izpodbijanem sklepu (tj. da tožba ne vsebuje vseh pravno relevantnih dejstev in tudi ne ustreznega in izvršljivega tožbenega zahtevka), ne bi smelo zavreči, je pritožbeno sodišče zaradi ugotovljene relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje na podlagi 3. točke 365. člena ZPP razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (prvi odstavek 354. člena ZPP).

13. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

1 Tako Galič, A., Pravdni postopek: zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2006, str. 130, 131.