Jedro

V izvršilnem postopku velja načelo stroge formalne legalitete, kar pomeni, da je sodišče na vsebino izvršilnega naslova v izvršilnem postopku v celoti vezano. V vsebino izvršilnega naslova ni mogoče posegati, izvršilnega naslova prav tako ni mogoče spreminjati, dolžnica pa tudi ni izkazala, da bi bila sodba na podlagi pripoznave, ki v tem postopku predstavlja izvršilni naslov razveljavljena, odpravljena ali spremenjena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom najprej ugovor dolžnice zoper sklep o izvršbi zavrnilo (točka I. izreka) ter odločilo, da mora dolžnica upniku v 8 dneh povrniti 653,82 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka II. izreka).

2. Zoper ta sklep se pravočasno z laično pritožbo pritožuje dolžnica. V njej navaja, da je že k ugovoru predložila vse razpoložljive dokaze, ki utemeljujejo trditve v njem, tj. da sodišče ni pozvalo upnika, da odgovori na njen ugovor, hkrati pa, da je bila sodba na podlagi pripoznave izdana v zmoti ob zavedenosti sodišča in nje, ker je bil predložen neverodostojen, ponarejen izpisek iz poslovnih knjig. Upnik v izvršilnem predlogu ni mogel predložiti nobenega računa za nakup vozila, prav tako pa tudi ne računa na katerem bi bila navedena kot porok.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V obravnavanem primeru teče izvršilni postopek na podlagi pravnomočne in izvršljive sodne odločbe Okrajnega sodišča v M. z dne 3. 9. 2004, to je sodbe na podlagi pripoznave, pravnomočne dne 6. 10. 2004. Obstoj in vsebina te sodne odločbe v pritožbenem postopku nista sporni. Dolžnica v ugovoru in sedaj v pritožbi graja pravdni postopek in v njem sprejeto odločitev (sodba na podlagi pripoznave) ter s tem posega v nastanek izvršilnega naslova, na katerem temelji upnikov izvršilni predlog. Takšni ugovorni (in sedaj pritožbeni) razlogi ne predstavljajo nobenega izmed razlogov iz 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) oziroma kakšnega drugega razloga, ki bi preprečil to izvršbo. Izvršilno sodišče je namreč na vsebino izvršilnega naslova v izvršilnem postopku vezano. Zaradi tega niso utemeljena pritožbena izvajanja v smeri izpodbijanja izvršilnega naslova. Razlogi, ki jih navaja v ugovoru (in v pritožbi), da je prišlo do izdaje izvršilnega naslova, zato ker je bila dolžnica zavedena s strani sodišča, in ker so bili predloženi ponarejeni dokazi, v izvršilnem postopku niso pravnoodločilni. V izvršilnem postopku namreč velja načelo stroge formalne legalitete, kar pomeni, da je sodišče na vsebino izvršilnega naslova v izvršilnem postopku v celoti vezano. V vsebino izvršilnega naslova ni mogoče posegati, izvršilnega naslova prav tako ni mogoče spreminjati, dolžnica pa tudi ni izkazala, da bi bila sodba na podlagi pripoznave, ki v tem postopku predstavlja izvršilni naslov razveljavljena, odpravljena ali spremenjena.

5. V posledici navedenih razlogov pritožba dolžnice ni utemeljena, zato jo je sodišče druge stopnje zavrnilo, in ker uradni preizkus zadeve pokaže, da v postopku na prvi stopnji ni bilo storjenih kršitev na katere mora paziti sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), je bilo potrebno izpodbijani sklep v celoti potrditi. Odločitev temelji na določbi 2. točke 365. člena ZPP.

6. O stroških postopka s pritožbo ni bilo odločeno, saj jih dolžnica ni priglasila.

7. Določbe ZPP so bile uporabljene na podlagi 15. člena ZIZ.