Jedro

V zemljiški knjigi pri tožničinem solastnem deležu ni vpisanih nobenih omejitev, zato v pravnem pogledu ni ovir za razpolaganje z njim, tako da lahko tožnica ta delež obremeni (npr. s hipoteko) ali proda. Zato tudi okoliščina, da gre za nepremičnino, ki naj bi bila predmet delitve v nepravdnem postopku, za katerega prosi za BPP, ne more vplivati na ugotavljanje dejstva, da je tožnica lastnica nepremičnine v ugotovljeni višini in s tem na ugotovitev vrednosti njenega premoženja.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za pravno svetovanje in zastopanje pred sodišči I. in II. stopnje v nepravdnem postopku zaradi razdelitve premoženja. Iz obrazložitve je razvidno, da je bila tožničina prošnja zavrnjena, ker ni izpolnjen pogoj finančnega in premoženjskega stanja prosilke iz 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), saj tožničino premoženje presega višino mejnega zneska 13.780,00 EUR (peti odstavek 4. člena Zakona o dodatnih intereventnih ukrepih za leto 2102 – v nadaljevanju ZDIU12). Organ je namreč ugotovil, da je tožnica do 1/6 solastnica nepremičnine s parc. št. 57/5 k. o. ... in da tržna vrednost navedene nepremičnine po podatkih, pridobljenih iz vpogleda v bazo podatkov GURS, znaša 175.511,00 EUR, kar pomeni, da je njen delež vreden 29.251,83 EUR.

Tožnica se s tako odločitvijo ne strinja, ker nepremičnine, ki jo je organ za BPP upošteval kot njeno premoženje, ne more uporabljati, z BPP pa želi pravico do tega premoženja uveljaviti. Navaja, da denarja nima, da prejema pokojnino v višini 303,00 EUR, da živi v socialnem stanovanju in da nima denarja za odvetnike. Pojasnjuje, da je solastninski delež nepremičnine podedovala po očetu, da v hiši ne živi, da v njej živita njena mama in od nedavnega njeni nečakinji, ter da dogovora o izplačilu niso dosegli, ker ji je brat ponudil za njen delež le 10.000,00 EUR pod pogojem, da se odpove dedovanju po mami. Meni, da svoj delež lahko uveljavlja le v sodnem postopku, zato se ji zdi nelogično, da sodišče to premoženje sploh upošteva.

Toženka je sodišču poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

V zadevi ni sporno, da je tožnica solastnica nepremičnine parc. št. 57/5 k. o. ... in da je vrednost njenega deleža 29.251,83 EUR, da v omenjeni nepremičnini ne živi in da gre za premoženje, ki presega 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, to je 13.780,00 EUR. Sodišče se zato v celoti strinja z razlogi izpodbijane odločbe, s katerimi je pojasnjeno, da tožnica zaradi vrednosti svojega premoženja ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP, ter s pravno podlago, na katero je organ oprl svojo odločitev, razen v delu, v katerem se obrazložitev sklicuje na peti odstavek 4. člena Zakona o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012 (v nadaljevanju ZDIU12), kar bo pojasnjeno v nadaljevanju. Zato sodišče teh razlogov ponovno ne navaja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1).

Glede petega odstavka 4. člena ZDIU12 sodišče pojasnjuje, da v času, ko je bila izpodbijana odločba izdana, tj. 5. 6. 2012, navedena določba ZDIU12 ni več veljala, saj je bil cel 4. člen razveljavljen z dnem uveljavitve Zakona za uravnoteženje javnih financ (v nadaljevanju ZUJF), tj. 31. 5. 2012 (247. člen). Za ugotavljanje premoženja prosilca za BPP se tako smiselno uporablja določba petega odstavka 152. člena ZUJF, ki pa enako kot prej ZDIU12 določa 13.780,00 EUR kot vrednost prihrankov oziroma premoženja, ki ne sme biti dosežena oziroma presežena za uveljavljanje socialnovarstvenih prejemkov. To pa je tudi kriterij, ki se upošteva pri ugotavljanju, ali je oseba glede na svoj finančni položaj upravičena do BPP (prvi odstavek 13. člena ZBPP).

Ker med strankama ni sporno, da v zemljiški knjigi pri navedenem solastnem deležu ni vpisanih nobenih omejitev, je pravilen tudi sklep, da v pravnem pogledu ni ovir za tožničino razpolaganje z njim, tako da lahko ta delež obremeni (npr. s hipoteko) ali proda. Zato tudi okoliščina, da gre za nepremičnino, ki naj bi bila predmet delitve v nepravdnem postopku, za katerega prosi za BPP, ne more vplivati na ugotavljanje dejstva, da je tožnica lastnica nepremičnine v ugotovljeni višini in s tem na ugotovitev vrednosti njenega premoženja.

Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba zoper izpodbijano odločbo neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izpodbijano odločbo, med strankama ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).