Jedro

Presoja višine nepremoženjske škode.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je zavarovanec toženke odgovoren za škodni dogodek 8. julija 2004, ko se je tožnik, po poklicu gozdni delavec, poškodoval na delovnem mestu (tožnikovo nogo so stisnili hlodi). Tožniku je prisodilo 1.213.233,40 SIT (sedaj 5.062,73 EUR) zadoščenja (od tega 1.500.000 SIT – sedaj 6.259,39 EUR - za telesne bolečine, 3.000.000 SIT – sedaj 12.518,78 EUR - za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in 400.000 SIT – sedaj 1.669,17 EUR za strah) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17.11.2005 dalje do plačila, upoštevaje valorizirano toženkino plačilo 3.686.766,67 SIT – sedaj 15.384,60 EUR. Višji tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo (tožnik je zahteval skupaj 8.000.000 SIT – sedaj 33.383,41 EUR zadoščenja) je zavrnilo.

Pritožbeno sodišče je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo. Ocenilo je, da tožnik ni upravičen do plačila še nadaljnjih 3.100.000 SIT (sedaj 12.936,07 EUR) zadoščenja.

Tožnik je vložil revizijo zoper tisti del sodbe, ki se nanaša na zavrnitev njegovih višjih zahtevkov za plačilo odškodnine za telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in za strah. Uveljavlja razlog zmotne uporabe materialnega prava. Odškodnina je prenizka. Predlaga, da revizijsko sodišče spremeni izpodbijano sodbo tako, da zviša prisojeno odškodnino za 3.100.000 SIT (sedaj 12.936,07 EUR) s pripadajočimi obrestmi in toženki naloži v plačilo njegove pravdne stroške.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Dejanska ugotovitev prvostopenjskega sodišča (ki je prestala pritožbeni preizkus) je, da je tožnik utrpel zlom mečnice s posledično tvorbo krvnih strdkov v venah noge, udarnino in odrgnino goleni. Posttrombotsko obolenje se bo v naslednjih letih dokaj verjetno poslabšalo. Tožnik trajno ni sposoben za stoječe delo in stanje na mestu dalj kot 10 do 15 minut. Zaradi strdkov v venah je bil en teden hospitaliziran. Ob nezgodi je trpel trenutni primarni strah in nato še sekundarni strah pred morebitnimi zapleti pri zdravljenju. Podlaga za prisojo pravične denarne odškodnine je v 179. in 182. členu Obligacijskega zakonika - OZ, Uradni list RS št. 83/2001. Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta po navedenih določbah načelo individualizacije višine odškodnine in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. Prvo načelo zahteva upoštevanje stopnje in trajanja bolečin in strahu, izhaja pa iz spoznanja, da je posameznik neponovljiva in nerazdružljiva celota telesne in duševne biti. Načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine pa terja upoštevanje objektivnih materialnih možnosti družbe ter sodne prakse v podobnih primerih nepremoženjskih škod. Izraža tudi ustavni načeli enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic, ko se morajo enaki primeri obravnavati enako, različni pa različno. Sodišče druge stopnje je pravilno upoštevalo obe načeli. Sodišče prve stopnje je natančno in izčrpno ugotovilo vse konkretnosti in specifičnosti tožnikovega primera, kar je dejanska podlaga izpodbijane sodbe, na katero je revizijsko sodišče vezano (druga in tretja stran sodbe sodišča prve stopnje). Na nižjih stopnjah ugotovljeno dejansko stanje, ki ga tožnik po nepotrebnem ponavlja, je po presoji revizijskega sodišča pravilno pravno ovrednoteno. Zneski odškodnin za posamezne oblike nepremoženjske škode, to je za telesne bolečine 1.500.000 SIT – sedaj 6.259,39 EUR, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 3.000.000 SIT – sedaj 12.518,78 EUR in za strah 400.000 SIT – sedaj 1.669,17 EUR pravilno odsevajo razmerja med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje. To velja tudi za skupni znesek zadoščenja brez upoštevanja valorizirane akontacije 4.900.000 SIT (sedaj 20.447,34 EUR), ki pomeni, upoštevaje razmere v času izdaje prvostopenjske sodbe, 27 takratnih povprečnih neto plač. Takšna odškodnina je primeren rezultat natančno in izčrpno ugotovljenih konkretnosti in specifičnosti tega primera nepremoženjske škode in upoštevanja sodne prakse v podobnih primerih. Zato ne gre za zatrjevano zmotno uporabo materialnega prava in je revizijska zahteva za zvišanje odškodnine neutemeljena.

Revizijsko sodišče je zato zavrnilo tožnikovo neutemeljeno revizijo in z njo tudi priglašene stroške.