19. 9. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa Odvetniška družba B. – B., d.n.o., o.p., Z., na seji senata dne 1. septembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Celju št. Cp 1903/2003 z dne 8. 1. 2004 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Šentjurju pri Celju št. I 02/260 z dne 17. 9. 2003 in v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Šentjurju pri Celju št. 0001 I 2002/00260 z dne 12. 6. 2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Okrajno sodišče je dovolilo izvršbo na podlagi sodbe, s katero je bilo pritožniku (v izvršbi dolžniku) naloženo, da mora plačevati mesečno preživnino za svojo hčer v višini 37.400 SIT na račun njene matere. Zoper sklep o izvršbi je pritožnik vložil ugovor, ker naj bi del svojega dolga poravnal. Okrajno sodišče je ugovor zavrnilo, ker ni bil obrazložen. Višje sodišče je sklep Okrajnega sodišča potrdilo. Obe sodišči sta namreč ugotovili, da pritožnik ni dovolj določno navedel dejstev, iz katerih naj bi izhajalo, da je svoj dolg delno poravnal.

2.Pritožnik se z navedeno utemeljitvijo sodišč ne strinja. V ugovoru naj bi namreč navedel, da svoji hčeri na roke vsak mesec izroči med 20.000 SIT in 25.000 SIT, kar naj bi tako časovno kot količinsko določalo obseg poravnanega dolga. Z zavrnitvijo ugovora pa naj bi mu bila brez oprave naroka odvzeta možnost dokazati resničnost svojih navedb s predlaganimi dokazi. Zaradi tega naj bi bila pritožniku kršena načelo enakosti iz 14. člena Ustave in pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Kršitev 14. člena Ustave pritožnik utemeljuje s trditvijo, da pred sodiščem ni bil obravnavan enako kot druge stranke v podobnih primerih. Kršitev 22. člena pa utemeljuje z navedbo, da sta odločbi sodišč arbitrarni in da pomembno odstopata od zakonskih določb ter sodne prakse.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi kršitev pri ugotavljanju dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Pritožnik sicer zatrjuje kršitev človekovih pravic iz 22. člena in iz drugega odstavka 14. člena Ustave, vendar jih z navedbami v ustavni pritožbi ne izkaže.

4.Z vidika pravice iz 22. člena Ustave (ki je v sodnih postopkih poseben izraz načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave) bi lahko bili pomembni očitki, da sta sodišči pritožniku arbitrarno odvzeli pravico dokazati utemeljenost ugovora, da pritožnik v postopku ni bil obravnavan enako kot druge stranke v podobnih primerih in da odločitev sodišč odstopa od sodne prakse. Izpodbijanima sklepoma tega ni mogoče očitati. Višje sodišče je namreč razumno obrazložilo, zakaj je štelo, da pritožnik v ugovoru ni dovolj določno navedel dejstev, iz katerih bi izhajalo, da je dolg delno poravnal. Ugotovilo je, da ni navedel niti, kdaj je plačal posamezni obrok preživnine, niti natančnega zneska, ki ga je poravnal. Zgolj s pavšalnim zatrjevanjem o neenakem obravnavanju v postopku in o odstopu od sodne prakse pa tudi ni mogoče utemeljiti kršitve 22. člena Ustave.

5.S pavšalnima navedbama, da odločitvi sodišč pomembno odstopata od zakonskih določb in da je Okrajno sodišče bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ker ni opravilo naroka, pa pritožnik tudi ni izkazal kršitve 22. člena Ustave.

6.Ker z izpodbijanima sklepoma očitno ni bila kršena človekova pravica, kot jo zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senatadr. Dragica Wedam Lukić