Jedro

V skladu s šestim odstavkom 139. člena ZPP se toženec na kršitev pravil o vročanju ne more sklicevati, če je pošiljko kljub kršitvi prejel. V tem primeru se šteje, da je bila vročitev opravljena v trenutku dejanskega prejema pošiljke.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo tožencu naložilo, da je dolžan tožnici plačati znesek 6.033,51 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kot so razvidne iz I. točke izreka sodbe.

2. Zoper sodbo se laično pritožuje toženec. Opozarja, da mu je bila tožba skupaj s pozivom na odgovor vročena na napačen naslov. Stalno prebivališče ima prijavljeno na B. To je tožeči stranki znano, saj se mu na novomeški naslov vroča pošta tudi v drugih sodnih postopkih, za kar predloži dokaze. Toženec je mislil, da je s tem, ko se je sodišču opravičil zaradi zamude pri odgovoru na tožbo zaradi smrti v družini, preprečil tek roka. Je laična stranka, starši ga niso pravočasno obvestili o prispeli priporočeni pošiljki sodišča, kot so to delali v preteklosti. Tega niti niso dolžni, saj ne živijo v skupnem gospodinjstvu s tožencem. Roka za odgovor na tožbo, ki je začel teči 20. 10. 2016, ni zamudil in je treba odgovor obravnavati kot pravočasen. Tudi zamudno sodbo mu je sodišče poslalo na stari naslov, čeprav ga je obvestil o pravem naslovu. V nadaljevanju se toženec opredeljuje tudi vsebinske pravilnosti izpodbijane sodbe. Kot bistveno izpostavlja, da je tožnica poplačilo vseh treh kreditov uveljavljala že v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Novem mestu P 17/2014 in ji je zato sodišče dodelilo večji delež na skupnem premoženju. Tožnica ga skuša skupaj z očetom J. K. ogoljufati in prikrajšati za delež pri terjatvi do njenega očeta. Hišo je tudi prodala in prejela celotno kupnino. Neresnične so njene navedbe, da je najela tri stanovanjske kredite. Iz prvega so bili delno res plačani strešniki, drugi del je prejela v gotovini in je z njim financirala očeta in brata, ki sta bila v finančnih težavah. Tudi druga dva kredita, ki nista stanovanjska, nista bila porabljena za gradnjo. Tožnica je naredila lažno pogodbo z nižjo ceno, da bi ogoljufala toženega in državo. Šlo je za prelivanja premoženja iz izvenzakonske skupnosti med strankama k očetu in bratu tožnice, s tem pa je bil toženec oškodovan.

3. Na pritožbo je odgovorila tožnica in prerekala podane pritožbene navedbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Temeljni pogoj za izdajo zamudne sodbe je, da je tožba toženi stranki pravilno vročena v odgovor (1. točka prvega odstavka 318. člena ZPP). Po drugem odstavku 139. člena citiranega zakona se sodne pošiljke vročajo v stanovanju naslovnika. Toženec je v pritožbi prepričljivo dokazal, da na naslovu H., ki ga je v tožbi označila tožnica, ne biva. V zvezi s tem je predložil potrdilo o prijavi stalnega prebivališča, iz katerega izhaja, da ima že od 29. 1. 2014 prebivališče prijavljeno na naslovu B. To je znano tudi tožnici, saj je ta naslov sama označila kot naslov toženca v postopku izterjave preživnine, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Novem mestu pod opr. št. 0390 I 359/2016 (prilogi B2 in B3 spisa). Vendar pa se v skladu s šestim odstavkom 139. člena ZPP toženec na kršitev pravil o vročanju ne more sklicevati, če je pošiljko kljub kršitvi prejel. V tem primeru se šteje, da je bila vročitev opravljena v trenutku dejanskega prejema pošiljke.

6. Toženec v pritožbi smiselno zatrjuje, da so pošiljko zanj prevzeli starši, ki tega sicer niso dolžni storiti, saj z njim ne bivajo v skupnem gospodinjstvu. Po primerjavi podpisov toženca na prepozno vloženem odgovoru na tožbo in pritožbi s podpisi na povratnicah, s katerima sta mu bili na naslovu H., vročeni tožba in sodba, mu pritožbeno sodišče sledi, saj so med podpisi bistvene razlike. Ključen je torej trenutek, ko je toženec pošiljko dejansko prejel od svojih staršev. Datum, ki ga v zvezi s tem navaja, je očitno napačen, saj je kasnejši od dneva, ko je toženec vložil odgovor na tožbo. Glede ugotovitve datuma toženec v pritožbi predlaga svoje zaslišanje in poizvedbe o datumu smrti njegove babice E. Ž., ker naj bi zaradi tega dogodka prišlo do zakasnitve pri vročitvi pošiljke s strani staršev tožencu.

7. Ker glede na navedene okoliščine ni mogoče preveriti, ali je toženec odgovor na tožbo poslal v roku 30 dni od dejanskega prejema sodne pošiljke, zaradi česar pogoji za izdajo zamudne sodbe ne bi bili izpolnjeni, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V nadaljevanju postopka naj sodišče najprej ugotovi, ali je toženec odgovor na tožbo vložil pravočasno, pri čemer naj upošteva, da gre za laično stranko, ki v pravdi nima pooblaščenca. Če bo sodišče po opravljenih poizvedbah in zaslišanju toženca ugotovilo, da je odgovor na tožbo vložen znotraj 30-dnevnega roka, naj v nadaljevanju zadevo vsebinsko obravnava, sicer pa bodo izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe po določilu 318. člena ZPP.

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.