Jedro

Upnik bi lahko, ko je bil obveščen o tem, da naj bi bil lastnik zarubljenega vozila tretji, umaknil predlog za izvršbo v tem delu. Ker tega ni storil, je bil tretji dolžan zavarovati svojo pravico na zarubljenem predmetu in podati ugovor tretjega in predlog za odlog, saj ni mogel čakati na to, da bo upnik delno utesnil izvršilni predlog. Do umika izvršilnega predloga je prišlo šele kasneje, s tem pa je upnik onemogočil vsebinsko odločanje o ugovoru tretjega. Zato je bilo potrebno za dokončno presojo (ne)utemeljenosti povzročenih stroškov upoštevati vse okoliščine konkretnega primera, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, in časovno sosledje procesnih aktov.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep v izpodbijani točki I potrdi.

II. Tretji sam krije stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zahtevi tretjega z dne 28. 11. 2011 za povrnitev izvršilnih stroškov delno ugodilo ter upniku naložilo plačilo 352,36 EUR stroškov v dobro tretjega (I), zahtevo tretjega z dne 28. 11. 2011 pa je v preostanku zavrnilo (točka II).

2. Zoper navedeni sklep je upnik po svojih pooblaščencih vložil pravočasno pritožbo. V pritožbi navaja, da je naslovno sodišče o predmetnem ugovoru tretjega in predlogu za odlog izvršbe odločilo že s sklepom z dne 25. 5. 2012, s katerim je ugovor v celoti zavrglo, torej je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno. Ker je ugovor zavrglo, tudi ni moglo odločati o povračilu stroškov tretjemu. Tretji bi se moral pritožiti zoper sklep. Ne glede na navedeno pa vlaga pritožbo tudi iz vseh drugih pritožbenih razlogov, pri čemer navaja, da vloga tretjega sploh ni bila dana upniku v izjasnitev. Upnik je vlogo tretjega prejel z izpodbijanim sklepom. Ne drži, da bi moral upnik vplivati na delo izvršitelja pri upravljanju premičninske izvršbe. Upnik ni dal izvršitelju nobenega naloga naj rubi sporni avtomobil, niti ni upnik delal nobenih poizvedb o tem, katerih motornih vozil je dolžnik lastnik, ampak je vse te poizvedbe opravil izvršitelj, za kar je izvršitelj sam odgovoren. Prav tako ni dolžnost upnika, da prisostvuje na rubežih, ki jih razpisuje izvršitelj. Rubeža se je udeležila predstavnica upnika, ki je prava neuka stranka in ne njegov pooblaščenec, kar pomeni, da upnik iz tega naslova ne more trpeti posledic, ki mu jih nalaga sodišče. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tretji je odgovoril na pritožbo ter predlagal zavrnitev pritožbe. Sodišče prve stopnje o zahtevi tretjega ni odločalo dvakrat. S sklepom z dne 25. 5. 2012 je odločilo le o tem, da se zavrže ugovor tretjega in predlog za odlog tretjega, ni pa odločilo o stroškovnem delu zahtevka tretjega. Tretji je zato zahteval dopolnitev sklepa z dne 25. 5. 2012 z vlogo z dne 30. 5. 2012. Rubež vozila, last tretjega, je bil opravljen v okviru izvršilnega postopka, ki se vodi na predlog upnika in s strani izvršitelja, ki ga je upnik predlagal. Skladno s 83. členom ZIZ se smejo zarubiti stvari, ki jih ima v posesti dolžnik ne glede na to, ali so last dolžnika ali ne, to pomeni, da je izvršitelj pri upravljanju rubeža ravnal pravilno. Sicer pa je bilo že ob opravi rubeža znano, da vozilo ni last dolžnika, temveč tretjega, kar je tudi razvidno iz zapisnika z dne 16. 11. 2011. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna.

6. Očitana absolutna bistvena kršitev postopka iz 11. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se v postopku izvršbe glede na 15. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) smiselno uporablja, ni podana. S sklepom z dne 25. 5. 2012 je sodišče odločalo o tem, da se zavrže ugovor tretjega in predlog za odlog tretjega zaradi pomanjkanja pravnega interesa, ker je upnik na podlagi 43. člena ZIZ podal predlog za ustavitev izvršilnega postopka, ni pa bilo odločeno o stroškovnem delu tretjega v vlogi z dne 28. 11. 2011, na kar je tretji tudi pravočasno opozoril v svoji vlogi, to je predlogu za dopolnitev sklepa z dne 30. 5. 2012. 7. Pritožnik še trdi, da vloga tretjega sploh ni bila dana upniku v izjasnitev pred izdajo izpodbijanega sklepa. Res vloga tretjega z dne 28. 11. 2011 ni bila poslana direktno pooblaščencu upnika, ampak le izvršitelju, iz zapisnika pa izhaja, da je bil upnik seznanjen, da je tretji vložil ugovor in predlagal odlog, zaradi česar se zarubljeno osebno vozilo Renault Twingo do odločitve sodišča o ugovoru tretjega ni dražilo (primerjaj zapisnik z dne 1. 12. 2011). Sicer pa je pritožnik s tem izpodbijanim sklepom to vlogo prejel. Z vlogo je torej seznanjen ter bi lahko, v kolikor bi želel, v okviru tega pritožbenega postopka uveljavljal dopustne pritožbene novote v smislu 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, zato navedeno ni vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve sodišča prve stopnje. Višje sodišče tako ugotavlja, da držijo pritožbene trditve, da upnik ni dal izvršitelju sicer specialnega naloga za rubež spornega avtomobila, dal pa je splošni predlog za rubež vseh premičnin, ki se nahajajo v lasti ali v posesti dolžnika, torej je izvršitelj v skladu z 83. členom ZIZ pravilno rubil vse stvari, ki jih ima v posesti dolžnik in to ne glede na to, ali so last dolžnika ali ne, pri čemer je bilo tako izvršitelju kakor tudi upniku že ob rubežu vozila znano, da vozilo ni last dolžnika, temveč tretjega, kar je tudi razvidno iz zapisnika z dne 16. 11. 2011. V skladu z drugim odstavkom 84. člena ZIZ bi lahko predstavnica upnika že ob rubežu izjavila, da naj se rubež avtomobila, na katerem so ugotovili pravico tretjega, ne opravi, najkasneje pa bi upnik to lahko sporočil 18. 11. 2011, ko je upnik po navedbah izvršitelja prejel rubežni zapisnik in bil tako še pisno obveščen o lastništvu avtomobila, zato je tudi pravno nerelevantna pritožbena navedba, da se je rubeža udeležila le predstavnica upnika, ki je prava neuka stranka in ne njegov pooblaščenec. Pritožbene trditve torej ne morejo izpodbiti pravilno ugotovljenega dejanskega stanja s strani sodišča prve stopnje, saj je upnik s tem, ko je bil že najkasneje dne 18. 11. 2011 obveščen o tem, da naj bi bil lastnik zarubljenega vozila tretji, lahko umaknil predlog za izvršbo v tem delu. Ker tega ni storil, je bil tretji dolžan zavarovati svojo pravico na zarubljenem predmetu in podati ugovor tretjega in predlog za odlog, saj ni mogel kar čakati na to, da bo upnik delno utesnil izvršilni predlog. Do umika izvršilnega predloga je tako, kot ugotavlja sodišče prve stopnje, prišlo šele kasneje 20. 2. 2012, s tem pa je prišlo do situacije, ko je upnik onemogočil vsebinsko odločanje o ugovoru tretjega. Zato je bilo potrebno za dokončno presojo (ne)utemeljenosti povzročenih stroškov upoštevati vse okoliščine konkretnega primera, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in časovno sosledje procesnih aktov.

8. Ker niso podani ne pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere pazi višje sodišče po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Odločitev o zavrnitvi pritožbe vsebuje tudi odločitev o zavrnitvi zahteve za povračilo pritožbenih stroškov, saj pritožnik s pritožbo ni uspel (1. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Tretji sam krije stroške odgovora na pritožbo, saj navedbe niso prispevale k hitrejši rešitvi zadeve ter torej ne gre za stroške, potrebne za izvršbo (1. odstavek 165. člena ZPP, 155. člen ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ).