Jedro

Sporazum o prenehanju delovnega razmerja iz 2. tč. 1. odst. 100. čl. ZDR se lahko izpodbija zaradi napak volje v smislu 111. čl. ZOR (pravica zahtevati razveljavitev izpodbijane pogodbe preneha s pretekom enega leta od dneva, ko se je zvedelo za razlog izpodbojnosti, oziroma enega leta od prenehanja sile, v vsakem primeru pa s pretekom treh let od dneva, ko je bila pogodba sklenjena).

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so stroški nadaljnjega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek na razveljavitev odločbe o sporazumnem prenehanju delovnega razmerja tožnice pri toženi osnovi šoli z dne 31.1.1997 in razveljavitev drugostopnega sklepa te tožene stranke z dne 17.2.1997, s katerim je bil zavrnjen tožničin ugovor. Hkrati je zavrnilo reintegracijski zahtevek tožnice ter odločilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Zoper gornjo sodbo se pritožuje tožnica zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da zahtevku tožnice v celoti ugodi, podredno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V pritožbi ponavlja svoje trditve, da bi ji morala tožena stranka na podlagi odločbe Zavoda za zdravstveno zavarovanje, ki jo je prejela po podaji vloge za sporazumno prenehanje delovnega razmerja, naknadno podaljšati bolniški dopust oz. dopust za nego in varstvo otroka in ne vztrajati pri sklepu o prenehanju delovnega razmerja, saj v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih delovno razmerje ne more prenehati v času, ko je delavec na dopustu na podlagi uveljavljanja pravic iz zdravstvenega zavarovanja.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče sicer soglaša z zaključkom prvostopnega sodišča, da se tožnica ne more uspešno sklicevati na to, da ji delovno razmerje ne bi smelo prenehati v času uveljavljanja pravice iz zdravstvenega zavarovanja, saj je sama zahtevala sporazumno prenehanje delovnega razmerja. Niti opravičena odsotnost zaradi bolezni, niti porodniški dopust, niti koriščenje dopusta za nego in varstvo otroka niso absolutne ovire za prenehanje delovnega razmerja, kar tožnica vseskozi zmotno zatrjuje. Pritožbeno sodišče soglaša tudi z zaključkom prvostopnega sodišča, da je tožničino vlogo za sporazumno prenehanje delovnega razmerja z dne 27.1.1997, skupaj s spornima sklepoma tožene stranke o sporazumnem prenehanju delovnega razmerja, potrebno šteti za pisni sporazum o prenehanju delovnega razmerja v smislu 2. tč. 1. odst. 100. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93). Tak sporazum se lahko izpodbija le zaradi napak volje v smislu določb 111. člena ZOR. Kljub temu, da je tožnica vseskozi smiselno zatrjevala, da je prišlo v tem primeru do nesporazuma, ker si je poskušala s sporazumnim prenehanjem delovnega razmerja pri toženi stranki pravočasno zagotoviti varstvo prizadetega otroka, ker ji podaljšanje dopusta za nego in varstvo ni bilo pravočasno odobreno in je bila pri tem v zmoti, ker je obvestilo o podaljšanju dopusta kasnilo, sodišče presoje spornega sporazumnega o prenehanju delovnega razmerja s tega vidika ni opravilo. Glede tega vprašanja je bilo materialno pravo zato nepravilno uporabljeno, posledično pa je ostalo tudi dejansko stanje glede posredno zatrjevanih napak volje nepopolno ugotovljeno.

Zato je bilo potrebno izpodbijano sodbo v skladu z določbami 370. člena ZPP razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V ponovljenem postopku naj prvostopno sodišče z zaslišanjem tožnice in ravnatelja tožene osnovne šole ugotovi, ob kakih predpostavkah je tožnica podala predlog za sporazumno prenehanje delovnega razmerja, kako je predhodno uveljavljala podaljšanje dopusta za nego in varstvo otroka ter na podlagi izvedbe še drugih dokazov poresodi, ali pri tem tožnica ni bila v bistveni zmoti, zaradi katere bi ob pogojih iz 61. člena ZOR utemeljeno izpodbijala predmetni sporazum o prenehanju delovnega razmerja, oz. sklepa tožene osnovne šole v zvezi s tem sporazumom.

Še preden se bo v ponovljenem postopku sodišče spustilo v presojo tožničninega zahtevka iz gornjih vidikov naj razčisti, kdo je sploh udeležen v tem sporu na pasivni strani. Tako iz tožbe, kot iz sodbe bi bilo mogoče razumeti, da naj bi bili to trije pravni subjekti, v dosedanjem postopku pa je sodišče o postopku očitno obveščalo le toženo osnovo šolo.

Ob takem izidu pritožbenega postopka bo sodišče o tožničinih pritožbenih stroških odločalo istočasno z odločanjem o drugih stroških ob zaključku postopka.