Jedro

Prvo sodišče je na podlagi takega predloga pritožbenega sodišča opravilo poizvedbe pri PP Ž. in dne 3. 7. 2020 prejelo dopis, v katerem je sporočeno, da s strani storilca navedeni prekrškovni organ ni prejel nobene ZSV zoper PN 0000120887720, storilec pa je v roku, to je do dne 30. 1. 2020 poravnal polovičko izrečene globe v višini 250,00 EUR. Storilec pa prav tako po pozivu predlagatelja, da predloži dokazilo o oddaji pošiljke, ki bi dokazovala vložitev ZSV pri prekrškovnem organu, kar je storilec prejel že 26. 6. 2020, ni odgovoril.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati sodno takso v višini 20,00 (dvajset 00/100) EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se izterja prisilno.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom storilcu preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ter mu v plačilo naložilo sodno takso v višini 30,00 EUR.

2. Zoper takšen sklep se storilec pritožuje smiselno zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in predlaga spremembo izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Izpodbijana odločitev prvega sodišča temelji na ugotovitvah, da je storilec v času preizkusne dobe, ki je tekla od 20. 9. 2019 in bi se iztekla 20. 5. 2021, dne 24. 1. 2020 storil hujši prekršek, saj mu je, kot izhaja iz obvestila MPRS z dne 9. 3. 2020 dne 24. 1. 2020 s strani PP Ž. bil izdan plačilni nalog (PN), št. 120887720, ki je postal pravnomočen 4. 2. 2020, ta plačilni nalog pa je bil izdan zaradi prekrška, ki je bil storjen 24. 1. 2020 z motornim vozilom kategorije B zaradi kršitve po 5. točki šestega odstavka člena 46 ZPrCP, izrečena mu je bila globa 500,00 EUR in pa 5 kazenskih točk (KT). Ker v skladu z drugim odstavkom člena 202.e ZP-1 sodišče s sklepom prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja (med drugim tudi), če storilec v preizkusni dobi stori hujši prekršek, to pa je v skladu z drugim odstavkom člena 23 ZP-1 prekršek, za katerega je bila storilcu izrečena stranska sankcija najmanj 3 (treh) KT v cestnem prometu ali pa stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila, je prvo sodišče ob zgoraj navedenih ugotovitvah storilcu utemeljeno in zakonito preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

5. Pritožnik pa v svojih pritožbenih navedbah problematizira ključno dejstvo za odločitev prvega sodišča o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja iz razloga, ker citirani PN PP Ž. z dne 24. 1. 2020 še ni postal pravnomočen, ker naj bi storilec zoper tako odločitev prekrškovnega organa pravočasno vložil zahtevo za sodno varstvo (ZSV), s katero naj bi dokazoval, da ni storil očitanega prekrška.

6. Pritožbeno sodišče je po prejemu take pritožbe storilca sodišču prve stopnje po odločitvi pritožbenega senata z dne 16. 6. 2020 naložilo, da opravi poizvedbe pri PP Ž. o tem, ali je morda storilec vložil ZSV zoper citirani PN in ali je bilo o njej odločeno oziroma ali je po izdaji izpodbijanega sklepa morebiti vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje skupaj z ZSV. Prvo sodišče je na podlagi takega predloga pritožbenega sodišča opravilo poizvedbe pri PP Ž. in dne 3. 7. 2020 prejelo dopis, v katerem je sporočeno, da s strani storilca navedeni prekrškovni organ ni prejel nobene ZSV zoper PN 0000120887720, storilec pa je v roku, to je do dne 30. 1. 2020 poravnal polovičko izrečene globe v višini 250,00 EUR. Storilec pa prav tako po pozivu predlagatelja, da predloži dokazilo o oddaji pošiljke, ki bi dokazovala vložitev ZSV pri prekrškovnem organu, kar je storilec prejel že 26. 6. 2020, ni odgovoril. 7. Po povedanem torej ni nobenega dvoma o tem, da je prej citirani PN z dne 24. 1. 2020 postal pravnomočen 4. 2. 2020, saj je storilec plačal polovičko globe, zaradi česar se pritožbene navedbe o tem, da citirani PN ni postal pravnomočen in da ni podlage za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja izkažejo za neresnične in posledično neutemeljene.

8. Iz teh razlogov je bilo potrebno pritožbo pritožnika zavrniti kot neutemeljeno (tretji odstavek člena 163. ZP-1) v odsotnosti razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi uradoma (člen 159 ZP-1).

9. Storilec ni uspel s pritožbo, zato bo moral v skladu s prvim odstavkom člena 147 ZP-1 na podlagi tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) plačati tudi strošek pritožbenega postopka - sodno takso v višini 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, v nasprotnem primeru se bo sodna taksa izterjala prisilno.