Jedro

Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti 739,11 EUR stroškov revizijskega postopka v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je tožniku prisodilo 10.849,61 EUR (prej 2.600.000 SIT) odškodnine za nepremoženjsko škodo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18.8.2003 dalje. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo in odločilo o povrnitvi stroškov pravdnega postopka.

Pritožbeno sodišče je v delu glede prisojene odškodnine za nepremoženjsko škodo zavrnilo pritožbi obeh pravdnih strank in v tem delu potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. Proti tej sodbi je tožnik vložil pravočasno revizijo iz vseh revizijskih razlogov, zlasti iz razloga zmotne uporabe materialnega prava, s predlogom, da ji revizijsko sodišče ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da se tožbenemu zahtevku ugodi v celoti. V reviziji ponavlja ugotovljena dejstva, ponekod od njih tudi odstopa (npr. da zaradi posledic azbestne bolezni težko diha ob naporih, da ima konstanten suh kašelj, da so njegove življenjske aktivnosti zaradi psiholoških posledic bolezni zmanjšane) in meni, da jih nižji sodišči nista v zadostni meri upoštevali pri odmeri odškodnine iz naslova telesnih bolečin, medtem ko sta napačno zavrnili zahtevek iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Sodišči sta pri ugotavljanju zmanjšanja življenjske aktivnosti tudi nedosledno uporabili 8. člen Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP) glede na ugotovitve izvedenca. Zakon govori o zmanjšanju življenjske aktivnosti in ne o zmanjšanju življenjskih funkcij, zato je treba upoštevati vsakršno zmanjšanje življenjske aktivnosti. Navaja, da je prisojena odškodnina nepravična, v nesorazmerju z že pravnomočno prisojenimi odškodninami, in se sklicuje na pravnomočno prisojeno odškodnino v zadevi II Ips 74/2002. Poudarja, da ima dve azbestni bolezni in da navedena odškodnina ni v skladu z določbami Zakona o odpravljanju posledic dela z azbestom (Uradni list RS, št. 38/06 in nasl. - ZOPDA), kjer je določena odškodnina samo za plake v višini 11.875 EUR. Meni, da so odškodnine zaradi azbestnih bolezni tudi drugače nepravično odmerjene v primerjavi z drugimi odškodninami (npr. odškodninami v prometnih nesrečah, kjer so oškodovanci utrpeli le lažje telesne poškodbe).

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije ter nasprotni stranki (375. člen ZPP). Toženec je na revizijo odgovoril. Strinja se z razlogi in odločitvami nižjih sodišč. Poudarja, da primer, na katerega se tožnik sklicuje v reviziji, ne predstavlja ustaljene sodne prakse in ni primerljiv z obravnavanim. ZOPDA ni uporabljiv v sodnih postopkih. Meni, da revizija ni utemeljena in predlaga njeno zavrnitev.

Revizija ni utemeljena.

V skladu s tretjim odstavkom 370. člena ZPP je revizijsko sodišče vezano na dejansko podlago, ki izhaja iz razlogov prvostopenjske in pritožbene sodbe. Revizijsko sodišče zato ni upoštevalo revizijskih navedb, ki kakorkoli presegajo oziroma odstopajo od ugotovitev iz izpodbijanih sodb (npr. da tožnik zaradi posledic azbestne bolezni težko diha ob naporih, da ima konstanten suh kašelj, da so njegove življenjske aktivnosti zaradi psiholoških posledic bolezni zmanjšane). Za nedopustno izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja gre tudi pri očitku nedosledne uporabe 8. člena ZPP, saj je očitek bistvene kršitve v tem primeru le navidezen oziroma tožnik želi z njim spreminjati ugotovljeno dejansko stanje.

Revizijsko sodišče ne pazi na bistvene kršitve postopka po uradni dolžnosti (371. člen ZPP), zaradi česar je treba vsak očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka obrazložiti in konkretizirati. Pavšalno vlaganje revizije iz vseh revizijskih razlogov ni upoštevno.

Po presoji revizijskega sodišča sta nižji sodišči z odmero denarne odškodnine za prestane in bodoče telesne bolečine tožnika v višini 2.503,76 EUR (prej 600.000 SIT) pravilno izpolnili pravni standard pravične denarne odškodnine iz 200. in 203. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78 in nasl., v povezavi s 1060. členom Obligacijskega zakonika, Uradni list RS, št. 83/01 in nasl.), ki je podlaga za prisojo pravične denarne odškodnine. Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta po navedenih določbah načelo individualizacije višine odškodnine in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. Prvo načelo zahteva upoštevanje stopnje (intenzivnosti) in trajanja bolečin in strahu glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu. Drugo načelo zahteva, da se pri odmeri odškodnine gleda na pomen prizadete dobrine in namen odškodnine, pa tudi na to, da ne bi šla na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom. Upoštevati je torej treba objektivne materialne možnosti družbe in sodno prakso v podobnih primerih nepremoženjskih škod.

Podroben dejanski obseg vseh oblik tožnikove nepremoženjske škode je razviden iz razlogov na četrti do sedmi strani prvostopenjske sodbe in na četrti do peti strani pritožbene sodbe, zato bo revizijsko sodišče povzelo le najpomembnejše dejanske ugotovitve. Tožnik je zaradi izpostavljenosti azbestu zbolel za dvema azbestnima boleznima, in sicer za plevralnimi plaki in minimalno azbestozo pljuč. Azbestni bolezni mu ne povzročata telesnih bolečin in njegova življenjska aktivnost ni zmanjšana zaradi njunih posledic. Izpostavljen je bil nevšečnostim zaradi zdravniških pregledov in jim bo še v bodoče ob rednih pregledih na 3 leta. Telesne bolečine, motnje in ogroženost njegovega življenja povzročajo druge bolezni, ki niso posledica izpostavljenosti azbestu. Ugotovitve sodišč o tožnikovih telesnih bolečinah ne dajejo podlage za zvišanje odškodnine. Sodišči sta pri odmeri odškodnine v zadostni meri upoštevali vse ugotovljene okoliščine (tudi dejstvo, da ima tožnik dve azbestne bolezni) in revizijsko sodišče glede na konkretne okoliščine primera nima pomislekov o pravilnosti odmere denarne odškodnine. Neutemeljen je tudi revizijski očitek, da sta nižji sodišči glede na ugotovljeno dejansko stanje napačno zavrnili zahtevek za odškodnino iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Navedeni tožbeni zahtevek je namreč neutemeljen, saj sta nižji sodišči na podlagi izvedenskega mnenja ugotovili, da splošne življenjske aktivnosti tožnika zaradi posledic azbestnih bolezni niso zmanjšane, in je bil zato pravilno zavrnjen . Posledice strahu, ki sicer zmanjšujejo kvaliteto tožnikovega življenja, vendar niso takšne narave, da bi zmanjševale tožnikovo življenjsko aktivnost, sta nižji sodišči pravilno upoštevali pri odmeri odškodnine iz naslova strahu.

Skupni odmerjeni znesek odškodnine 10.849,61 EUR (prej 2.600.000 SIT) Odmerjena odškodnina iz naslova strahu v višini 8.345,85 EUR (prej 2.000.000 SIT) ni revizijsko spornaĆ pomeni, upoštevaje razmere v času izdaje prvostopenjske sodbe, 14,4 takratnih povprečnih neto plač. Tako odmerjena odškodnina je primerljiva z odškodninami za podobno škodo, hkrati pa upošteva vse individualne značilnosti tožnikove nepremoženjske škode. Tudi zneski denarne odškodnine za posamezno obliko nepremoženjske škode pravilno odsevajo razmerje med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje. Zmotna uporaba materialnega prava zato ni podana. Ob tem revizijsko sodišče še pripominja, da zadeve ni mogoče primerjati s primeri, v katerih so oškodovanci utrpeli lažje telesne poškodbe, saj gre za popolnoma drugačno škodo z drugačnimi posledicami.

Tožnikovo sklicevanje na prisojeno odškodnino v zadevi II Ips 74/2002 je neutemeljeno, saj po oceni revizijskega sodišča primer ni podoben obravnavanemu in zato nižjima sodiščema ni mogoče očitati nespoštovanja načela objektivne pogojenosti višine odškodnine. Gre za primer, ki je očitno hujši od obravnavanega, saj je prognoza azbestne bolezni izrazito negativna (pojavile se bodo telesne bolečine v hujši obliki, težko dihanje, kašelj, popuščanje desnega srca, popolno porušenje duševnega ravnovesja, zmanjševanje življenjske aktivnosti, depresija).

Neutemeljeno je sklicevanje na ZOPDA, saj gre za specialen zakon, ki je uporabljiv samo v primerih sporazumnega dogovarjanja o pavšalni odškodnini izven pravdnega postopka (1. člen v zvezi s petim odstavkom 10. člena ZOPDA). Sicer pa odškodnina za eno bolezen oziroma za plake po tem zakonu ni 11.875 EUR, temveč največ toliko (6. člen ZOPDA).

Ker niso podani v reviziji uveljavljani razlogi, kot tudi ne razlogi, na katere revizijsko sodišče pazi po uradni dolžnosti (371. člen ZPP), je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo zavrnilo.

Na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 155. členom ZPP je revizijsko sodišče odločilo, da mora tožnica povrniti tožencu stroške odgovora na revizijo. Tožencu je priznalo 1050 točk za sestavo odgovora na revizijo, 50 točk za pregled sodbe in poročilo stranki, 2% materialnih stroškov, 20% DDV na odvetniške storitve in plačilo sodne takse v znesku 123,10 EUR, skupaj 739,11 EUR.