Jedro

Če pravni osebi ni možno vročiti pisanja na naslovu, ki je vpisan v register, se vročitev v skladu s četrtim odstavkom 141. člena ZPP opravi na način iz tega člena, kar pomeni, da vročevalec pisanje pusti v izpostavljenem hišnem predalčniku, v primeru, ko naslovnik hišnega predalčnika nima, pa se pisanje vrne pošti, na vratih na naslovu, ki je vpisan v register, pa pusti obvestilo o vročitvi in o tem, kje se nahaja pisanje. ZPP vročanja v poštni predal ne ureja in je pravilna vročitev na sedežu stranke možna tudi v primeru, če ima stranka na pošti odprt poštni predal.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi drugega odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1 ter drugega in tretjega odstavka 105. a člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 ustavilo postopek v upravnem sporu, v katerem je tožeča stranka izpodbijala odločbo Davčnega urada Murska Sobota z dne 11. 7. 2006, s katero je bilo tožeči stranki naloženo plačilo davka na dodano vrednost, davka od dohodkov pravnih oseb ter davka od osebnih prejemkov.

2. Sodišče prve stopnje je postopek ustavilo v skladu s 105. a členom ZPP z obrazložitvijo, da tožeča stranka v roku, ki ji je bil naložen s pravilno vročenim plačilnim nalogom z dne 19. 2. 2010, ni plačala sodne takse za tožbo.

3. Tožeča stranka v pritožbi navaja, da ima pri pošti dogovor o uporabi poštnega predala, kar pomeni, da bi jo pošta morala obvestiti o prispeli pošiljki. Je pravna oseba, kar pomeni, da bi pošta lahko izročila pisanje na sedežu družbe, delavcu v pisarni oziroma v poslovnem prostoru, saj je delovni čas 24 ur, družba pa ima tudi varnostnika, na katerega bi se poštar lahko obrnil glede vročitve pisanja. Predlaga opravo poizvedb pri Pošti A. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. V skladu s prvim odstavkom 142. člena ZPP, ki se na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki z ZUS-1 niso urejena, se nalog za plačilo sodne takse za vlogo iz prvega odstavka 105.a člena tega zakona vroča osebno stranki, stranki, ki je pravna oseba, pa v skladu s šestim odstavkom 142. člena ZPP na način, določen v 133. členu ZPP. Le-ta določa, da se pravnim osebam vroča tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu. Če pravni osebi ni možno vročiti pisanja na naslovu, ki je vpisan v register, se vročitev v skladu s četrtim odstavkom 141. člena ZPP opravi na način iz tega člena, kar pomeni da vročevalec pisanje pusti v izpostavljenem hišnem predalčniku,v primeru, ko naslovnik hišnega predalčnika nima, pa se pisanje vrne pošti, na vratih na naslovu, ki je vpisan v register, pa pusti obvestilo o vročitvi in o tem, kje se nahaja pisanje. Na obvestilu o vročitvi in na pisanju, ki bi ga moral vročiti, navede vročevalec vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je obvestilo o vročitvi pustil naslovniku, ter se podpiše. 6. V obravnavanem primeru je iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi, ki se nahaja v spisu, razvidno, da je vročevalec dne 22. 2. 2010 poskusil vročiti plačilni nalog tožeči stranki. Ker na naslovu ..., A., ni mogel opraviti vročitve, je na vratih pustil obvestilo o tem, kje se pisanje nahaja, na kuverti pa označil, da naslovnik nima hišnega predalčnika. Po presoji Vrhovnega sodišča iz podatkov na vročilnici ne izhaja, da bi bile pri vročanju kršene zgoraj navedene določbe ZPP.

7. Tožeča stranka v pritožbi ne navaja, da obvestila o prispelem pismu na vratih poslovnih prostorov na svojem sedežu ni našla in zato ni imela možnosti dvigniti pošiljke in se seznaniti z njeno vsebino. Navedbe tožeče stranke o tem, da ima s pošto sklenjen dogovor o poštnem predalu, so neupoštevne, saj ZPP vročanja v poštni predal ne ureja in je pravilna vročitev na sedežu stranke zato možna tudi v primeru, če ima stranka na pošti odprt poštni predal. 8. V skladu s 133. členom ZPP bi moral vročevalec, preden je pošiljko vročal po določbah 141. in 142. člena ZPP, preveriti, ali lahko pisanje vroči kateremu od delavcev, prisotnih v prostorih tožeče stranke. Kot izhaja iz vročilnice, je poštni delavec ugotovil, da tam ni prisotnih oseb, ki bi jim v skladu z določbami ZPP lahko izročil pisanje, tožeča stranka pa razen pavšalnega zatrjevanja, da ima 60 zaposlenih, 24-urni poslovni čas in varnostnika, ne navede, kateri od delavcev so bili v tistem času prisotni in na kakšen način bi jih poštni uslužbenec moral najti, tako da so njene navedbe v tem delu neizkazane. Tožeča stranka v pritožbi sicer predlaga poizvedbe pri Pošti A. o tem, zakaj poštar ni izročil pisanja zaposlenim v družbi, vendar pa pri tem ne navede, katera dejstva naj bi se z izvedbo tega dokaznega predloga dokazovala, kot na primer, kdo je bil v tistem času prisoten v poslovnih prostorih tožeče stranke in na kakšen način bi ga poštni uslužbenec moral najti. Iz navedenih razlogov sodišče tega dokaznega predloga v skladu z 213. členom ZPP ni izvedlo.

9. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo na podlagi 76. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.