Jedro

V konkretnem primeru glede na ugotovljeno visoko stopnjo konflikta med roditeljema ni pogojev, da bi se stiki prepuščali sprotnemu dogovarjanju. Ravno nezmožnost dogovarjanja je bil razlog, da se stiki po sklenjeni poravnavi niso niti izvrševali niti krepili, kot je bilo predvideno. Zato je pač treba za vse počitnice in praznike stike določiti natančno.

Ni utemeljena zahteva nasprotnega udeleženca, da sodišče pooblasti njegovo ženo za prevzem hčerke na stik v primeru, ko je on zadržan. Sodišče ne more odločati „za vsak slučaj“, morebitna nezmožnost nasprotnega udeleženca za prevzem hčerke na stik pa je potencialno naključje. Takšnih naključij je v življenju vse polno in ne morejo biti predmet posebnega presojanja. Res je konkreten primer posebej občutljiv, saj gre za osebno (pravico in) dolžnost očeta, da ima stik in da ga tudi na ustrezen način izvrši (hči prevzame in jo vrne).

Izrek

I. Pritožbama se delno ugodi in se sklep sodišče prve stopnje v II. točki izreka spremeni tako, da se vsi za vikend, počitnice ter praznike določeni stiki med mladoletno S ter njenim očetom začnejo ob 9.00 in končajo ob 19.00, poleg že opredeljenih stikov pa se stiki določijo tudi med počitnicami oziroma dela prostimi dnevi, in sicer tako da: božično-novoletne ter prvomajske počitnice S. preživi z očetom, zimske in jesenske pa z materjo, 8. februar ter 25. junij z očetom, Velikonočni ponedeljek pa z materjo.

II. Pritožbi se v ostalem zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem, pa nespremenjenem delu potrdi.

III. Predlagateljica sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom spremenilo sodno poravnavo, ki sta jo udeleženca sklenila pred istim sodiščem 13. 11. 2008 (IV P 3/2008), in sicer tako, da je stike med mladoletno S. in njenim očetom določilo vsak torek med 15.30 in 17.30, vsak drugi vikend od 9.30 do 18.00, vsako leto od 1. do 15. julija ter od 1. do 15 avgusta oziroma po dogovoru obeh staršev, ostale počitnice in dela proste dni pa izmenjaje, upoštevajoč koristi, potrebe in želje deklice. [S poravnavo je bilo določeno, da stiki potekajo en dan med tednom popoldne in en dan med vikendom od 9.00 do 19.00, roditelja pa sta se zavezala tudi k dogovoru o postopni razširitvi stikov, in sicer vsak drugi vikend od sobote (9.00) do nedelje (19.00). Tega nesporno nista uresničila.] Zavrnilo je drugačen predlog predlagateljice, ki je želela stike omejiti na štiri ure vsako nedeljo (14.00 do 18.00), ter drugačen predlog nasprotnega udeleženca, ki je stike za vikend želel od petka popoldne (15.00), sicer pa bolj določeno (po urah). Odločilo je še, da vsak krije svoje pravdne stroške.

2. Proti sklepu se pritožujeta oba udeleženca s predlogom za njegovo spremembo oziroma razveljavitev. Predlagateljica opredeljuje tudi pritožbene stroške.

Predlagateljica sodišču očita, da ni upoštevalo prvotnega predloga izvedenca, ki je svetoval trimesečno prehodno obdobje, tekom katerega naj bi se S. postopno privajala na spanje pri očetu. Izvedenec je mnenje spremenil s pojasnilom, da je zanemaril visoko konfliktnost med obema staršema, kar ni utemeljen razlog, saj je ta konflikt ves čas prisoten in izvedencu poznan. Nasprotuje tudi oceni, da S. stike z očetom zavrača brez utemeljenega razloga in meni, da bi bilo treba bolj upoštevati njo in njene lastnosti, ne pa kar administrativno slediti „sodni praksi“. Meni, da koristi S. sploh niso ugotovljene. Zaveda se, da je za otroka koristno imeti stike z obema roditeljema, vendar tako določeni stiki njun konflikt le še poglabljajo, saj so določeni tudi preveč ohlapno. Ni jasno, kako naj se dogovorita za izmenično preživljanje prostih dni, kdo naj s tem začne in kdo naj ugotovi, kaj je S. v korist. Nasprotni udeleženec v pritožbi ponavlja, da mu predlagateljica stike onemogoča, in navaja, kako malo stikov je imel s S., in kdaj. Meni, da je za vikend stik neutemeljeno za pol ure v soboto in za eno uro v nedeljo krajši od predloga in od tega, kot zdaj velja po začasni odredbi, med počitnicami pa so stiki opredeljeni premalo določno. Predlaga, da se tudi tu določi ura začetka in konca stikov (začetek vedno ob 9.00, konec ob 19.00) ter da se stiki tudi med počitnicami in prazniki natančno opredelijo. Sam predlaga, kako: božično-novoletne ter prvomajske počitnice S. preživi z njim, zimske in jesenske pa z materjo, 8. februar ter 25. junij z njim, Velikonočni ponedeljek pa z materjo. Predlaga tudi, da se zapiše, da v primeru bolezni oz. druge zadržanosti namesto njega po S. lahko pride njegova žena.

3. Nasprotni udeleženec je na predlagateljičino pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev, strinja se le, da se stiki bolj natančno določijo, predlagateljica pa na njegovo pritožbo ni odgovorila.

4. Obe pritožbi sta delno utemeljeni.

5. Predlagateljičin očitek, da bi sodišče moralo slediti prvotnemu predlogu izvedenca in določiti trimesečno uvajalno obdobje glede prenočevanja na stikih, ni utemeljen. Prvostopenjsko sodišče je dobro utemeljilo, zakaj je sledilo spremenjenemu mnenju sodnega izvedenca dr. T. P., da se stiki določijo brez prvotno sugeriranega uvajalnega trimesečnega obdobja. Izvedenec je prepričljivo in razumno pojasnil, sodišče pa je temu utemeljeno sledilo, da je treba glede na hudo konfliktnost med staršema, ki jo je sprva prezrl, čeprav je obstajala, stike med njima glede izmenjave mladoletne S. čim bolj omejiti in zato prehodno obdobje za privajanje odpade, ni pa nobene ovire, da S. pri očetu ne bi med vikendom prenočila že sedaj.

6. Ne drži niti nadaljnji predlagateljičin očitek, da sodišče ni ugotovilo koristi mladoletne S.. Nedvomno je ta korist v dejstvu, da ima otrok čim bolj kvalitetne stike z obema roditeljema in da s tistim od staršev, pri katerem ne živi, ohrani občutek čustvene navezanosti, povezanosti z njim in občutek medsebojne pripadnosti. Glede na njeno starost in glede na odsotnost objektivnih razlogov, ki bi narekovali omejevanje stikov, je prav, da ima S. z očetom (čim bolj) pogoste stike oziroma take, kot jih je določilo sodišče. 7. Očitek, da stike zavrača S. sama, je pojasnil (zavrnil) že izvedenec, korektno pa povzelo sodišče prve stopnje, in sicer je ugotovilo, da za to ni objektivnih razlogov, da pa bi morala mati bolje in bolj energično pripraviti deklico na stik, da mati s tem v zvezi povzroča konflikt in indoktrinacijo ter da je deklica že take starosti, da je manipulativna. S pavšalnim ponavljanjem tega očitka v pritožbi torej predlagateljica ne more uspeti.

8. Oba udeleženca pa utemeljeno očitata sodišču, da je stike določilo premalo natančno. V konkretnem primeru namreč glede na ugotovljeno visoko stopnjo konflikta med roditeljema ni pogojev, da bi se stiki prepuščali sprotnemu dogovarjanju. Ravno nezmožnost dogovarjanja je bil razlog, da se stiki po sklenjeni poravnavi niso niti izvrševali niti krepili, kot je bilo predvideno. Zato je pač treba za vse počitnice in praznike stike določiti natančno. Pritožbeno sodišče je to pomanjkljivost (v resnici niti ne gre za kršitev po 14. tč. 2. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku; ZPP) sâmo odpravilo, in sicer je stike med prazniki in šolskimi počitnicami določilo sledeč pritožbenemu predlogu nasprotnega udeleženca, na katerega predlagateljica ni odgovorila, svojega pa ni podala. Predlog je uravnotežen, zato ni razloga, da mu sodišče ne bi ugodilo.

9. Končno pa nasprotni udeleženec iz istega razloga utemeljeno predlaga tudi, da se določi tudi ura začetka in konca stikov tudi med počitnicami in prazniki. Ta naj bo enaka kot tedaj, ko ima oče stik s hčerko med vikendom, to je prvi dan stika ob 9.00, zadnji dan pa se stik konča ob 19.00. Ura začetka stika po splošnih življenjskih izkušnjah vsakogar ni prezgodnja, kot tudi konec ni prepozen. Čeprav pritožbeno sodišče deli mnenje izvedenca, da ena ura in pol v dvodnevnem stiku ni pomembna, je več razlogov, ki govorijo za ugoditev takemu predlogu nasprotnega udeleženca, in sicer zlasti to, da je nasprotni udeleženec tisti, ki je v celoti (časovno, logistično, stroškovno) obremenjen s prevzemanjem hčerke pri materi in vračanjem le-te na njen dom.

10. Ni pa utemeljena pritožbena zahteva nasprotnega udeleženca, da (pritožbeno) sodišče pooblasti njegovo ženo za prevzem hčerke na stik v primeru, ko je on zadržan. Sodišče ne more odločati „za vsak slučaj“, morebitna nezmožnost nasprotnega udeleženca za prevzem hčerke na stik pa je potencialno naključje. Takšnih naključij je v življenju vse polno in ne morejo biti predmet posebnega presojanja. Res je konkreten primer posebej občutljiv, saj gre za osebno (pravico in) dolžnost očeta, da ima stik in da ga tudi na ustrezen način izvrši (hči prevzame in jo vrne). Ob tem ni odveč upoštevati, da nasprotni udeleženec niti ni predlagal, da bi bodisi na stik bodisi s stika hčerko pripeljala mama. Na ta način je mater v znatni meri sicer razbremenil. A če je nase prevzel to breme, mu mora biti kos, če se drugače ne bosta uspela dogovoriti. Ob tem pa je le treba poudariti, da je človeško povsem razumljivo in verjetno v korist otroka (stiki so v prvi vrsti pravica otroka, ne le pravica starša!), da mu mati omogoči stik z očetom tudi v primeru njegove bolezni ali druge izjemen zadržanosti, če ne drugače pač tako, da dovoli, da hči za stik z očetom prevzame njegova žena.

11. Pritožbeno sodišče je na podlagi zgoraj navedenega pritožbama delno ugodilo in izpodbijani sklep delno spremenilo, delno pa ga je potrdilo in pritožbi v njunem neutemeljenem delu zavrnilo (2. in 3. tč. 365. čl. ZPP).

12. Predlagateljica sama krije svoje stroške pritožbe (2. in 3. odst. 154. čl. ZPP)