Jedro

Izpodbijajo se lahko samo pravna dejanja stečajnega dolžnika zaradi katerih je prišlo do priviligiranja njegovih upnikov, ali do njihovega oškodovanja. Dejanj stečajnega dolžnika, zaradi katerih ni prišlo do omenjenih posledic, zato ni mogoče izpodbiti, obratno pa ni mogoče po drugem odstavku 130. člena ZPPSL naložiti (bivšemu) upniku stečajnega dolžnika, da vrne v stečajno maso nekaj, kar je dobil na podlagi pravnega dejanja stečajnega dolžnika, za katerega ni bilo po določbah ZPPSL o izpodbijanju pravnih dejanj ugotovljeno, da je brez pravnega učinka proti stečajni masi.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Glede na prvi odstavek 498. člena ZPP je sodišče izvedlo revizijski postopek po določbah ZPP (1977).

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je odstop terjatev po osmih sklenjenih pogodbah o odstopu terjatev (navedlo je datume pogodb in višine terjatev) brez pravnega učinka proti stečajni masi tožeče stranke ter toženi stranki naložilo, da plača v stečajno maso tožeče stranke 10.000.000,00 SIT s pripadki.

Pritožbi tožene stranke je pritožbeno sodišče ugodilo, sodbo sodišča prve stopnje spremenilo in tožbeni zahtevek zavrnilo.

Sodbo pritožbenega sodišča izpodbija tožeča stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Revizijskemu sodišču predlaga, naj jo spremeni tako, da pritožbo zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče se strinja z vodilno pravno mislijo pritožbenega sodišča, da se po določbah Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur. list RS št. 67/93 do št. 52/99; v nadaljevanju ZPPSL) lahko izpodbijajo samo pravna dejanja stečajnega dolžnika, in sicer tista, zaradi katerih je prišlo do priviligiranja njegovih upnikov, ali do njihovega oškodovanja (prvi odstavek 125. člena ZPPSL). Dejanj stečajnega dolžnika, zaradi katerih ni prišlo do omenjenih posledic, zato ni mogoče izpodbiti, obratno pa ni mogoče po drugem odstavku 130. člena ZPPSL naložiti (bivšemu) upniku stečajnega dolžnika, da vrne v stečajno maso nekaj, kar je dobil na podlagi pravnega dejanja stečajnega dolžnika, za katerega ni bilo po določbah ZPPSL o izpodbijanju pravnih dejanj ugotovljeno, da je brez pravnega učinka proti stečajni masi.

Pri uveljavljanju revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava se tožeča stranka v reviziji sklicuje samo na obrazložitev sklepa, s katerim je revizijsko sodišče razveljavilo sodbi sodišč druge in prve stopnje v prejšnjem revizijskem postopku. V tem revizijskem postopku pa preizkuša revizijsko sodišče zakonitost druge sodbe pritožbenega sodišča, tiste, ki je navedena v uvodu te sodbe. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga sojenju pritožbenega sodišča (tretji odstavek 385. člena ZPP).

Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da cesije, ki jih izpodbija tožeča stranka in na katere se sodišče prve stopnje sklicuje tako v izreku svoje sodbe kot tudi v njenih razlogih, niso pravna dejanja stečajnega dolžnika - tožeče stranke. V sodbi sodišča prve stopnje zato niso navedena tista pravna dejanja stečajnega dolžnika, zaradi katerih naj bi prišlo do priviligiranja upnikov oziroma njihovega oškodovanja. Ker glede dejanj, zaradi katerih je morda res prišlo do omenjene posledice, ni ugotovljeno, da so brez učinka do stečajne mase stečajnega dolžnika (tožba s takšnim tožbenim zahtevkom ni bila vložena, ta tožba pa med postopkom ni bila ustrezno in pravočasno spremenjena), toženi stranki tudi ni mogoče naložiti dajatve iz drugega odstavka 130. člena ZPPSL.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče materialno pravo v izpodbijani odločbi pravilno uporabilo. Revizija torej ni utemeljena, zato jo je revizijsko sodišče potem, ko je ugotovilo, da med postopkom tudi ni prišlo do tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora revizijsko sodišče po 386. členu ZPP paziti po uradni dolžnosti, na podlagi 393. člena ZPP zavrnilo.