Jedro

Glede na dejstvo, da je toženka zakonitost tožnikove izvolitve s strani Sveta delavcev za opravljanje funkcije člana NS A., kot predstavnika delavcev presojala po novem ZZavar-1 in sicer po prvem in drugem odstavku 67. člena ZZavar-1, ki pa se v času tožnikove izvolitve še ni uporabljal (uporablja se šele od 1. 1. 2016 dalje) in tudi še ni stopil v veljavo (22. 12. 2015), je bilo v obravnavani zadevi materialno pravo napačno uporabljeno. Zato je sodišče izrek izpodbijane odločbe spremenilo tako, da je pri navajanju zakonskih določb, ki opredeljujejo pogoje za opravljanje funkcije člana NS zavarovalnice navedlo določbe zakona, ki je veljal v času tožnikove izvolitve.

Izrek

I. Tožbi se delno ugodi tako, da se v odločbi Senata Agencije za zavarovalni nadzor o ugovoru 40102-30/2015-24 z dne 15. 4. 2016 točka 2 izreka spremeni tako, da se glasi: "Ugovoru stranskega udeleženca B.B. se delno ugodi tako, da se v 1. točki izreka odredbe Predsednika senata Agencije za zavarovalni nadzor o odpravi kršitev 40102-30/2015-8 z dne 9. 2. 2016 besedilo: "iz 1. točke prvega odstavka 67. člena ZZavar-1" nadomesti z besedilom. "iz 1. točke prvega odstavka 29.a člena ZZavar". V ostalem se ugovor zavrne.

II. Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti stroške postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Predsednik senata Agencije za zavarovalni nadzor (v nadaljevanju Agencija) je na podlagi prvega odstavka 302. člena Zakona o zavarovalništvu (ZZavar-1) izdal odredbo o odpravi kršitev (z dne 9. 2. 2016), s katero je v točki 1. izreka ugotovil, da člana Nadzornega sveta Zavarovalnice A. d.d., (v nadaljevanju NS A.), B.B. in C.C., ne izpolnjujeta pogojev za opravljanje funkcije člana NS zavarovalnice, ker ne izpolnjujeta pogoja iz 1. točke prvega odstavka 67. člena ZZavar-1, ki določa, da je za člana NS zavarovalnice lahko imenovana le oseba, ki je ustrezno strokovno usposobljena in ima lastnosti in izkušnje, potrebne za nadzor nad vodenjem poslov zavarovalnice. V točki 2. izreka je upravi Zavarovalnice A. d.d. (v nadaljevanju A.) naložil, da v roku 90 dni od prejema te odredbe, na podlagi 3. točke tretjega odstavka 67. člena v povezavi s tretjim odstavkom 54. člena ZZavar-1 zagotovi sklic Sveta delavcev ZT in predlaga odpoklic članov NS B.B. in C.C. tako, da prične odpoklic učinkovati najkasneje 90 dni od prejema te odredbe. V točki 3. izreka je ZT naložil, da mora v roku 90 dni od prejema te odredbe Agenciji dostaviti poročilo o odpravi kršitev in dokazilo o odpoklicu članov NS B.B. in C.C. V točki 4. izreka pa je A. naložil, da je dolžna Agenciji v roku 15 dni od prejema te odredbe plačati pavšalno nadomestilo za opravljanje nadzora v višini 2.085,00 EUR.

2. Iz obrazložitve odredbe o odpravi kršitev izhaja, da je Agencija v predhodnem postopku po Zakonu o zavarovalništvu, ki se uporablja do 1. 1. 2016 (v nadaljevanju ZZavar) A. pozvala, da ji dostavi dokumentacijo glede izpolnjevanja pogojev članov NS, predstavnikov delavcev z mandatom od 31. 5. 2015 dalje. Na podlagi 29.a člena ZZavar mora član NS zavarovalnice med drugim izpolnjevati tudi pogoj, da je ustrezno strokovno usposobljen in ima lastnosti in izkušnje, potrebne za nadziranje poslov zavarovalnice (točka 1 prvega odstavka). Drugi odstavek tega člena vsebuje zakonsko domnevo, da se šteje, da je pogoj iz 1. točke prvega odstavka 29.a člena ZZavar izpolnjen, če ima oseba najmanj 4-letne izkušnje pri vodenju ali nadziranju poslov družbe primerljive velikosti in dejavnosti kot zavarovalnica oz. drugih primerljivih poslov, ali je strokovnjak na teh področjih. Nova člana NS A., predstavnika delavcev: B.B. in C.C. sta v svojih izjavah navajala, da izpolnjujeta vse pogoje iz 29.a člena ZZavar in tudi pogoje iz 1. točke prvega odstavka 29.a člena ZZavar torej, da sta ustrezno strokovno usposobljena in imata lastnosti in izkušnje, potrebne za nadziranje poslov zavarovalnice. Po pozivu Agencije je A. Agenciji posredovala natančno poročilo z datumsko opredelitvijo opravljanja nalog posameznega člana NS A. in pojasnilo, zakaj tožnik meni, da je strokovnjak na teh področjih, o čemer so bila predložena tudi pisna dokazila, med drugim Poslovnik Sveta delavcev A., Poslovnik o delu NS A. in Statut A. 3. Agencija je v postopku ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje pogojev iz zakonske domneve iz drugega odstavka 29.a člena ZZavar. Ugotavljala je tudi, ali na drug način izkazuje, da je ustrezno strokovno usposobljen in da ima lastnosti in izkušnje, potrebne za nadziranje poslov zavarovalnice in ugotovila, da tudi tega pogoja ne izpolnjuje, kar je obrazložila. Pri presoji strokovne usposobljenosti je Agencija presojala tožnikovo strokovno usposobljenost za presojo poslovne strategije zavarovalnice, finančnega načrta zavarovalnice, letnih in drugih finančnih poročil in priprave poročil s tem v zvezi, za presojo pravil o trdnem in zanesljivem sistemu upravljanja, letnega načrta notranje revizije in pripravo mnenja s tem v zvezi. Zaradi pomembnosti zavarovalnice, kot finančne inštitucije glede kvalificiranih izkušenj, ki se zahtevajo po 1. točki prvega odstavka 29.a člena ZZavar je v primeru članov NS A. zahteva vezana na vodenje poslov velikega poslovnega subjekta. Iz listin izhaja, da je tožnik 28. 1. 2002 diplomiral na Visoki upravni šoli in pridobil naziv diplomiran upravni organizator. Nato se je 10. 9. 1992 zaposlil v A. in do 31. 5. 2000 opravljal dela in naloge zavarovalnega zastopnika, od 1. 6. 2000 do 2. 2. 2003 Vodje oddelka prodaja življenjskih zavarovanj, od 3. 2. 2003 do 30. 4. 2006 pa dela in naloge na delovnem mestu Vodja odseka za oceno in prevzem rizika. Od 1. 5. 2006 do 30. 9. 2011 je bil Vodja oddelka osebnih zavarovanj in od 1. 10. 2011 dalje Vodja regijskega centra osebnih zavarovanj. V dodatnem pojasnilu je tožnik pojasnil, da je leta 2005 postal član Sveta delavcev A., leta 2007 namestnik predsednika Sveta delavcev A., od decembra 2009 do decembra 2013 pa je bil Predsednik sveta delavcev A. 4. Agencija je ugotovila, da je tožnik sicer opravljal dela vodenja posameznih regijskih organizacijskih enot v A., vendar je dela izvajal po navodilih strokovnih služb centrale oz. nadrejenih. Tožnik ni vodil poslov A. oz. ni vodil ali nadziral poslov družbe primerljive velikosti in dejavnosti, kot je zavarovalnica. Iz listin tudi ne izhaja, da bi bil strokovnjak za vodenje ali nadziranje poslov družbe primerljive velikosti in dejavnosti, kot je zavarovalnica oz. drugih zavarovalniških primerljivih poslov. Tožnik je opravljal funkcijo vodenja Sveta delavcev A., kar ni primerljivo z dejavnostjo A. Tožnik ne izpolnjuje pogojev iz zakonske domneve iz drugega odstavka 29.a člena ZZavar. Za člana NS A. je lahko imenovana le oseba, ki izpolnjuje vse tri zakonske pogoje, določene v prvem odstavku 29.a člena ZZavar, kar velja enako za člane, ki jih imenuje skupščina A., kot tudi za člane, ki jih imenuje Svet delavcev A. Tožnik in C.C. sta bila izvoljena s strani delavcev na podlagi Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (v nadaljevanju ZSDU). Na podlagi šestega odstavka 79. člena ZSDU predstavnike delavcev, ki so člani NS oz. njegovih komisij izvoli in odpokliče Svet delavcev in s tem seznani skupščino družbe. Način izvolitve in odpoklica teh članov NS ureja Poslovnik Sveta delavcev A. 5. Dne 22. 12. 2015 je začel veljati nov Zakon o zavarovalništvu (v nadaljevanju ZZavar-1), ki se na podlagi 647. člena ZZavar-1 uporablja od 1. 1. 2016 dalje, ZZavar se je prenehal uporabljati 1. 1. 2016, zato je Agencija po 1. 1. 2016 postopek nadaljevala po določbah ZZavar-1. Na podlagi 1. točke prvega odstavka 67. člena ZZavar-1 je za člana NS zavarovalnice lahko imenovana le oseba, ki je ustrezno strokovno usposobljena in ima lastnosti in izkušnje, potrebne za nadzor nad vodenjem poslov zavarovalnice. Na podlagi drugega odstavka 67. člena ZZavar-1 se šteje, če se ne dokaže drugače, da je pogoj iz 1. točke prvega odstavka 67. člena ZZavar-1 izpolnjen, če ima oseba najmanj 5-letne izkušnje vodenja ali nadzora nad vodenjem poslov družbe primerljive velikosti in dejavnosti kot zavarovalnica oz. drugih primerljivih poslov. Agencija je že na podlagi 29.a člena ZZavar zaključila, da tožnik ne izpolnjuje zakonskih pogojev za člana NS. Glede na strožje pogoje, določene v drugem odstavku 67. člena ZZavar-1, pa tudi teh pogojev ne izpolnjuje. Predstavniki delavcev so glede svojih predstavnikov v NS A. dolžni upoštevati pogoje, določene v ZZavar-1 in v času imenovanja članov NS A. tudi pogoje, določena v ZZavar kot specialnem predpisu. Ureditev 67. člena ZZavar-1 ni v nasprotju z 79. členom ZDSU, ki temelji na 75. členu Ustave RS in tudi ni v nasprotju z določbo 14. člena Ustave RS. Zakon določa pogoje za vse člane NS enako. Vsi člani NS morajo izpolnjevati pogoje "Fit and Proper", pri tem pa ni razlikovanja med člani organov vodenja in nadzora glede na to, kdo jih imenuje in koga predstavljajo.

6. Tožnik tudi ni dokazal, da je "strokovnjak na teh področjih", kot to določa drugi odstavek 29.a člena ZZavar. Agencija na podlagi vseh dejstev in dokazov ugotavlja, da tožnik ne izpolnjuje pogoja za opravljanje funkcije člana NS A., ker ne izpolnjuje pogojev iz 1. točke prvega odstavka 67. člena ZZavar-1 in tudi ne pogojev iz drugega odstavka 67. člena ZZavar-1, saj ni vodil poslov zavarovalnice oz. vodil ali nadziral poslov družbe primerljive velikosti in dejavnosti, kot je zavarovalnica, kakor tudi ne drugih primerljivih poslov. Iz predloženih dokazov ne izhaja, da bi imel ustrezne teoretične in praktične izkušnje z vodenjem oz. nadziranjem na področjih izvajanja poslovne strategije ali poslovnega načrta zavarovalnice ali druge primerljive institucije po dejavnosti oz. velikosti, kot je A., z vodenjem ali nadziranjem zavarovalnih in finančnih poslov ter s pripravo oz. presojo letnih poročil zavarovalnice ali primerljive institucije po dejavnosti oz. velikosti, kot je A., z upravljanjem s tveganji, katerim je zavarovalnica ali institucija primerljiva po dejavnosti oz. velikosti kot je A. izpostavljena, z načrtovanjem dela notranje revizije v povezavi s poslovanjem notranjih kontrol in potrebnih ukrepov, ki so primerni za institucijo primerljive dejavnosti oz. velikosti, kot je A. 7. Senat Agencije je z odločbo o ugovoru (z dne 15. 4. 2016 - izpodbijana odločba) - v točki 1. izreka ugovoru A. ugodil in 3. točko izreka odredbe o odpravi kršitev spremenil tako, da se glasi: "V roku 90 dni od prejema te odredbe, mora A. Agenciji dostaviti poročilo o sklicu seje Sveta delavcev A. in podaji predloga za odpoklic članov NS B.B. in C.C. s strani uprave ter v primeru odpoklica članov NS A., s strani Sveta delavcev A., dokazilo o odpoklicu članov NS B.B. in C.C." V točki 2. izreka je ugovor tožnika, kot stranskega udeleženca zavrnil. V točki 3. izreka je zavrnil ugovor C.C., razen v delu, ki se nanaša na 3. točko izreka odredbe o odpravi kršitev z dne 9. 2. 2016. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik vložil ugovor zoper odredbo o odpravi kršitev, s katerim je izpodbijal točko 1. izreka v delu, ki se nanaša nanj. Senat Agencije je ugotovil, da je bila odredba o odpravi kršitev izdana v postopku preverjanja izpolnjevanja zakonskih pogojev za opravljanje funkcije članov NS zavarovalnice. Dne 22. 12. 2015 je začel veljati ZZavar-1, ki se uporablja od 1. 1. 2016 dalje. Na podlagi 1. točke prvega odstavka 67. člena ZZavar-1 je za člana NS zavarovalnice lahko imenovana le oseba, ki je ustrezno strokovno usposobljena in ima lastnosti in izkušnje, potrebne za nadzor nad vodenjem poslov zavarovalnice. Na podlagi drugega odstavka 67. člena ZZavar-1 se šteje, če se ne dokaže drugače, da je pogoj iz 1. točke prvega odstavka 67. člena ZZavar-1 izpolnjen, če ima oseba najmanj 5-letne izkušnje vodenja in nadzora nad vodenjem poslov družbe primerljive velikosti in dejavnosti, kot je zavarovalnica oz. drugih primerljivih poslov. Senat Agencije je zavrnil tožnikov ugovor, da bi moral biti v tem postopku uporabljen ZZavar. Ugotovil je tudi, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za opravljanje funkcije člana NS zavarovalnice, ker ne izpolnjuje pogoja iz 1. točke prvega odstavka 67. člena ZZavar-1. Meni tudi, da je bil tožnik imenovan v nasprotju z zakonodajo, ki določa pogoje za opravljanje funkcije članov NS in gre tako za nezakonito imenovanje.

8. Iz Potrdila z dne 13. 5. 2015 glede tožnikovega vodenja regijskega centra osebnih zavarovanj A. od 2011 dalje izhaja, da gre za dela in naloge v okviru organizacijske enote ZT. Iz navedb v tem potrdilu prav tako izhaja, da je tožnik vodil organizacijsko enoto v regijskem centru, skladno z navodili služb v centrali in po nalogu nadrejenega delavca in da organizacijska enota v regijskem centru po kompleksnosti poslov ni primerljiva s posli A. Organizacijska enota v regijskem centru po kompleksnosti poslov ni primerljiva s posli A., saj je ozko specializirana in pretežno namenjena sklepanju zavarovanj in komunikacijo z obstoječimi zavarovalnicami oz. strankami. Tožnik tudi navaja, da opravlja visoko specializirana strokovna dela in da ima izkušnje iz participativnega managementa, da je absolvent podiplomskega študija prava, da ima opravljena dodatna usposabljanja in izobraževanja za člana NS in da je član v revizijski komisiji NS. Večina navedenih področij ni povezanih s standardom "visoko specializirani strokovnjak". Iz predloženih listin ne izhaja izpolnjevanje zakonsko določenega pogoja iz 1. točke prvega odstavka 67. člena ZZavar-1 in tudi ne, da je tožnik ustrezno strokovno usposobljen in ima lastnosti in izkušnje, potrebne za nadzor nad vodenjem poslov zavarovalnice, kakor tudi ne izkušenj, v trajanju 5 let na področju vodenja ali nadzora nad vodenjem poslov družbe primerljive velikosti in dejavnosti kot je zavarovalnica oz. drugih primerljivih poslov. Izkušnje iz opravljanja visoko specializiranih nalog prodaje zavarovanj in obravnave zavarovancev oz. strank po kompleksnosti in zahtevnosti niso primerljive z vodenjem poslov zavarovalnice ali druge primerljive dejavnosti. Prav tako to velja za opravljanje dodatnega usposabljanja in izobraževanja tožnika za člana NS, saj gre za poenoten program, namenjen slušateljem iz različnih dejavnosti, ki ni specializiran za področje zavarovalništva. Tudi članstvo v Revizijski komisiji NS je po oceni Senata Agencije vezano na nezakonito opravljanje funkcije člana NS, pri čemer naloge Revizijske komisije niso take, da bi vodenje in nadziranje vodenja poslov zavarovalnice oz. vodenje ali nadziranje vodenja poslov družbe primerljive velikosti in dejavnosti, kot je zavarovalnica. Opravljanje funkcije predsednika Sveta delavcev ni primerljiva s pristojnostmi, ki jih ima NS. NS nadzira primernost postopkov in učinkovitost delovanja notranje revizije, obravnava ugotovitve Agencije, davčne inšpekcije in drugih nadzornih organov v postopkih nadzora nad zavarovalnico, preverja letna in druga finančna poročila in o tem izda pisna poročila skupščini delničarjev zavarovalnice, poda mnenje k letnem poročilu notranje revizije in k letnem poročilu zavarovalnice. Glede na navedeno Senat Agencije ugotavlja, da tožnikove izkušnje s področja vodenja Sveta delavcev A. niso primerljive z izkušnjami z upravljanjem in nadziranjem zavarovalnice ali druge družbe primerljive velikosti in dejavnosti.

9. V času odločanja je veljal že ZZavar-1, zato je Agencija, skladno z načelom zakonitosti iz 6. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) odločitev oprla na določbe ZZavar-1. Neutemeljen je očitek, da je 67. člen ZZavar-1 v nasprotju z ureditvijo delavskega soupravlja. Vsi člani NS imajo enake pravice in obveznosti. Presoja primernosti člana NS pa se opravi na podlagi presoje sposobnosti in primernosti, ki se je zlasti na področju finančnih in tem podobnim institucijam, kot tudi njihovih nadzornih institucij, uveljavila pri preverjanju usposobljenosti članov NS zavarovalnic za opravljanje najzahtevnejših in najpomembnejših funkcij pri finančnih in podobnih institucijah. Varovane dobrine so varstvo zavarovancev in stabilno zavarovalnega sistema ter širšega finančnega in celotnega gospodarskega sistema.

10. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo. Sodišču predlaga prekinitev postopka v zadevi ter začetek postopka za oceno ustavnosti pred Ustavnim sodiščem RS. Tožbo vlaga zoper 1. točko izreka odločbe o ugovoru z dne 15. 4. 2016 (izpodbijana odločba) iz vseh razlogov iz 27. člena ZUS-1. Toženka je nepravilno ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje pogojev iz 1. točke prvega odstavka 29.a člena ZZavar in tudi ne iz drugega odstavka tega člena. Po izvedenem dokaznem postopku je toženka napačno ugotovila, da tožnik ni izkazal, da bi imel ustrezne teoretične in praktične izkušnje za vodenje oz. nadziranje na področjih izvajanja poslovne strategije ali poslovnega načrta zavarovalnice ali drugih primerljivih institucij po dejavnosti oz. velikosti, kot je ZT. Tožnik meni, da je kljub neizpolnjevanju pogojev iz drugega odstavka 29.a člena ZZavar na drug način izkazal, da je ustrezno strokovno usposobljen. Dne 22. 12. 2015 je začel veljati nov ZZavar-1, ki pogoje za opravljanje funkcij člana NS določa v prvem odstavku 67. člena, v drugem odstavku pa vsebuje zakonsko domnevo, katere vsebino navaja. V primerjavi z dosedanjo ureditvijo iz 29.a člena ZZavar so postavljeni strožji pogoji in sicer 5 let izkušenj vodenja ali nadzora nad vodenjem poslov družbe primerljive velikosti in dejavnosti, kot je zavarovalnica oz. drugih primerljivih poslov. ZZavar-1 ne določa več možnosti z izkazovanjem, da gre za "strokovnjaka na teh področjih". Napačno je stališče toženke, ki je svojo odločitev oprla na določbe 67. člena ZZavar-1, saj bi morala predmetno zadevo presojati po 29.a členu ZZavar. Tako je napačno uporabljeno materialno pravo. Napačno je tudi ugotovljeno dejansko stanje. Tožnik izpolnjuje vse pogoje iz 1. točke prvega odstavka 67. člena ZZavar-1 in tudi iz 1. točke prvega odstavka 29. a člena ZZavar. V postopku je predložil listine, ki jih v tožbi navaja. Opravljal je dela vodenja posameznih regijskih organizacijskih enot v A. in tudi funkcijo vodenja Sveta delavcev v ZT. Sklicuje se tudi na Direktivo 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. 11. 2009 (v nadaljevanju Direktiva solventnosti II). Pri oceni, ali so člani upravnega ali nadzornega organa sposobni, je treba upoštevati dolžnosti posameznih članov, zlasti pa, da se zagotovi ustrezna raznolikost kvalifikacij, znanja in izkušenj za profesionalno upravljanje in nadzorovanje podjetja. Glede na Direktivo solventnosti II bi bilo treba temu ustrezno razlagati pogoje iz 1. točke prvega odstavka 29.a člena ZZavar in iz 1. točke prvega odstavka 67. člena ZZavar-1. Toženka pa je uporabila zgolj jezikovno razlago, ki ni edina metoda razlage. Morala bi upoštevati, da tožnik kot član NS sočasno varuje tako interes zavarovalnice, kot tudi interese delavcev in prispeva k temu, da je v NS zagotovljena ustrezna raznolikost kvalifikacij, znanja in izkušenj, potrebnih za profesionalno opravljanje nadziranja.

11. Iz odločbe Ustavnega sodišča Up-147/09 z dne 23. 9. 2010 izhaja, da je obrazložitev odločbe bistveni del poštenega postopka. V danem primeru pa je obrazložitev pomanjkljiva. Toženka se ni opredelila do vseh tistih navedb, ki so bistvene za odločitev v zadevi. Poleg tega tudi ni upoštevala vseh vrst razlag predpisa in sicer: logične in namenske, teleološke metode razlage in tudi ne predpisov EU, kar pojasni. Pri presoji primernosti in sposobnosti posameznega člana NS je potrebno upoštevati tudi ustrezno raznolikost kvalifikacij, znanja in izkušenj za profesionalno upravljanje in nadzorovanje podjetja. Navedeno ne pomeni neenake obravnave članov NS, kot to napačno razlaga toženka in tudi ne pomeni, da člani NS, ki so predstavniki delavcev, pogojev primernosti in sposobnosti ne bi bili dolžni izpolnjevati. Gre zgolj za to, da se presoja primernost in sposobnost članov NS na način, kot to izhaja iz predpisov EU, saj ustrezna raznolikost kvalifikacij znanja in zadevnih izkušenj za profesionalno upravljanje in nadzorovanje podjetja posameznih članov NS, njihovo sposobnost za dobro in preudarno nadziranje zgolj povečuje. V konkretnem primeru člani NS, ki so predstavniki delavcev, poleg nalog, ki jih imajo kot člani NS, zastopajo tudi interese vseh delavcev v okviru pooblastil. Tožnik meni, da je uspel dokazati, da je ustrezno strokovno usposobljen ter, da ima lastnosti in izkušnje, potrebne za nadzor na vodenjem poslov poslovalnice in da izpolnjuje pogoje iz 1. točke prvega odstavka 29.a člena ZZavar in iz 1. točke prvega odstavka 67. člena ZZavar-1. 12. Pri ugotavljanju dejanskega stanja tj. tožnikove strokovne usposobljenosti, lastnosti in izkušenj, potrebnih za nadzor nad vodenjem poslov zavarovalnicah, je toženka nepopolno oz. zmotno upoštevala dejstva, da tožnik opravlja specializirana, visoko strokovna dela v skladu s pogodbo o zaposlitvi že od leta 2008 dalje in da ima izkušnje iz participativna managementa. Tožnik tudi navaja, da je kot predstavnik Sveta delavcev A. je 4 leta sodeloval pri pomembnih poslovnih odločitvah v A., je absolvent na podiplomskem študiju prava in ima opravljena dodatna usposabljanja in izobraževanja za člane NS. Poleg navedenega je član v Revizijski komisiji NS A. Predložena dokazila je toženka napačno presodila in napačno ugotovila, da je bil tožnik imenovan za člana NS A. v nasprotju z zakonodajo, ki določa pogoje za opravljanje funkcije NS, ter, da na podlagi nezakonitega imenovanja in s tem nezakonitega opravljanja funkcije člana NS zavarovalnice ni mogoče priti do zaključka, da tožnik izpolnjuje zakonsko določene pogoje za člana NS. Toženka je napačno uporabila zgolj jezikovno razlago relevantnih zakonskih določb. Napačno je ugotovila, da je tožnik vodil zgolj OE v regijskem centru in da je opravljal le dela v skladu z navodili službe v centrali in po nalogu nadrejenega delavca. Napačno je tudi ugotovila, da ima tožnik izkušnje pretežno s področja sklepanja zavarovanj, ki po svoji kompleksnosti in zahtevnosti niso primerljive z izkušnjami s področja, ki so potrebne za izvajanje nalog nadziranja poslov zavarovalnice. Toženka tudi ni upoštevala tožnikovega dodatnega usposabljanja. Tudi ni upoštevala tožnikovega članstva v Revizijski komisiji NS in tudi ne, da ima tožnik izkušnje s področja participativnega managementa. Sklicuje se na določbe ZSDU.

13. O nezakonitosti imenovanja tožnika za člana NS A. bi bilo mogoče govoriti zgolj, če bi v postopku tožnikovega imenovanja prišlo do nepravilnosti (npr. da tožnika ne bi izvolil pristojni organ, v konkretnem primeru Svet delavcev) ali če bi bi nastopil funkcijo brez ali pred pridobitvijo dovoljenja tožene stranke. V danem primeru pa ne gre za nobeno od teh situacij. Ali član NS izpolnjuje pogoje iz 67. člena ZZavar-1 je naknadna presoja, saj je ta določba spremenila pogoje za člana NS. Neizpolnjevanje pogojev iz 67. člena ZZavar-1 pa ne pomeni, da je bilo že samo imenovanje tožnika za člana NS nezakonito oz, da naj bi takšno opravljanje funkcije od imenovanja za člana NS dalje opravljal tožnik nezakonito. Napačna je tudi ugotovitev toženke glede tožnikovih izkušenj na delovnem mestu Vodje regijskega centra osebnih zavarovanj. Toženka se sklicuje na Potrdilo o delovnih izkušnjah z dne 13. 5. 2015, vendar ga napačno tolmači. Iz opisa delovnega področja tožnika ne izhaja, da naj bi bila OE v regijskem centru ozko specializirana, še manj pa, da naj bi bil tožnik pri takšnem delu nesamostojen ali da bi v celoti ravnal po navodilih nadrejenega delavca. Toženka je neustrezno upoštevala tožnikove izkušnje na delovnem mestu Vodje regijskega centra osebnih zavarovanj. Napačno je tudi upoštevala Potrdila o usposabljanju za člane NS in UO Združenja nadzornikov Slovenije. Toženka je to usposabljanje zavrnila z navedbo, da gre za unificiran program, ki ni specializiran za področje zavarovalništva. Gre za zmotno presojo toženke. Toženka tudi ni upoštevala, da je tožnik 4 leta opravljal funkcijo predsednika Sveta delavcev A. in sodeloval pri vseh pomembnih poslovnih odločitvah v A. V tem obdobju je aktivno sodeloval z upravo in člani NS, še zlasti v obdobju, ko je bil predsednik Sveta delavcev. Pri tem je pridobil znanja in veščine, ki so potrebne za nadziranje zavarovalnice in sicer je sooblikoval poslovno politiko in strategijo A., sodeloval pri sprejemanju letnih načrtov, planov dela, razvojnih ciljev, pri oblikovanju organizacije dela in procesov in pri oblikovanju notranjih aktov zavarovalnice. Pridobil je znanja in veščine, potrebne za nadziranje poslov zavarovalnice. Sklicuje se na določbo 89. člena ZSDU. Pristojnost Sveta delavcev ne zajema zgolj področij poslovanja, ki vplivajo na zagotavljanje pravic delavcev, temveč širše, kar obrazloži. Toženka je napačno razlagala tudi drugi odstavek 67. člena ZZavar-1, ki opredeljuje zakonsko domnevo, kar obrazloži. ZZavar-1 ne omejuje in ne preprečuje, da oseba, ki ne izpolnjuje oz. naj ne bi izpolnjevala pogojev iz zakonske domneve iz drugega odstavka 67. člena ZZavar-1 ne bi smela na drug način dokazati, da je ustrezno strokovno usposobljena in da ima lastnosti in izkušnje, potrebne za nadzor in vodenje poslov zavarovalnice.

14. Po mnenju tožnika je določba 67. člena ZZavar v nasprotju s 75. členom in 14. členom Ustave RS. Navaja določbe drugega odstavka 1. člena, 79. člena in 80. člena ZSDU. Tožnik meni, da ureditev iz 67. člena ZZavar-1 onemogoča uresničevanje sodelovanja delavcev preko predstavnikov v NS družbe. Z razlago, kot jo je upoštevala toženka, delavci posledično ne bi mogli sodelovati pri upravljanju in biti izvoljeni za predstavnike delavcev v NS in v upravo zavarovalnice. Za tako razlikovanja pa ne obstaja razumen in stvaren razlog. Zakonska ureditev po mnenju tožnika omejuje pravico delavcev do sodelovanja pri upravljanju do te mere, da jo v bistvenem delu odvzame oz. izvotli, za kar pa ni podanega razumnega in stvarno utemeljenega razloga. Pri presoji sposobnosti je potrebno ocenjevati znanje in izkušnje. Pri primernosti pa je treba upoštevati, da so osebe dobrega ugleda in integritete. Upoštevati je potrebno tudi Direktivo solventnosti II. Res je, da imajo člani NS in uprave družbe, ki so hkrati tudi predstavniki delavcev enake pravice in obveznosti kot ostali člani, vendar je potrebno upoštevati njihovo specifično poslanstvo. Kolektivna participacija omogoča vključevanje v organizacijsko skupnost soodločanja pri odločitvah na ravni celotne organizacije. Člani NS in uprave zavarovalnice so v skladu s svojimi pristojnostmi odgovorni, da zavarovalnica posluje zakonito in uspešno. Zaradi odgovornosti in vpliva na poslovanje zavarovalnice je treba zagotoviti, da to funkcijo opravljajo osebe, ki so primerne za izvajanje nalog. Presojo morajo zagotoviti tako nadzorni organ, kot tudi zavarovalnice same, vsak s svojim procesom ocenjevanja primernosti teh oseb. Potrebno je upoštevati načelo enakosti pred zakonom, ki ga zagotavlja drugi odstavek 14. člena Ustave RS. Sodišču vsebinsko predlaga, da odpravi 1. točko izreka izpodbijane odločbe (z dne 15. 4. 2016) v delu, ki se nanaša na tožnika ter, da odloči, da se postopek v delu, ki se nanaša na tožnika, ustavi. Podrejeno pa, da naj sodišče odpravi 1. točko izreka izpodbijane odločbe (z dne 15. 4. 2016) v delu, ki se nanaša na tožnika in zadevo vrne Agenciji v ponovni postopek. V vsakem primeru pa naj sodišče tožniku prisodi povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

15. Toženka v odgovoru na tožbo in na predlog za prekinitev postopka ter začetek postopka pred Ustavnim sodiščem RS navaja, da je Ustavno sodišče RS že razsodilo, da predstavniki delavcev v NS zavarovalnice enakopravno odločajo v vseh zadevah, ki so v pristojnosti NS in imajo enake pravice kot vsi ostali člani NS (odločba Ustavnega sodišča RS U-I-131/00 z dne 6. 3. 2003). Ključnega pomena je, da imajo osebe, ki vodijo ali nadzirajo posle zavarovalnice, specifično znanje in izkušnje. Vsi člani NS morajo izpolnjevati z zakonom predpisane pogoje, ki so upravičeno strožji kot pogoji za člane NS ostalih gospodarskih družb. Upoštevati je potrebno eno od temeljnih načel zavarovalništva, načelo obvladovanja tveganj. Zavarovalnice upravljajo s tujim kapitalom. Zato so pravila še toliko bolj stroga in natančna. S predhodno citirano odločbo Ustavnega sodišča RS je slednje razveljavilo peti odstavek 22. člena ter drugi in tretji odstavek 29. člena takrat veljavnega ZZavar. Posledično velja ureditev, da morajo vsi člani NS, tudi predstavniki delavcev izpolnjevati enake pogoje ter imajo enake pristojnosti oziroma pravice in dolžnosti. Toženka meni, da 67. člen ZZavar-1 ni v nasprotju z Ustavo RS in tudi ni v nasprotju s pravico do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS ter pravico do sodelovanja delavcev pri upravljanju v gospodarskih organizacijah in zavodih iz 75. člena Ustave RS, kar podrobno obrazloži. ZZavar in ZZavar-1 sta specialna zakona (lex specialis) v razmerju do ZSDU. Specialnejšo ureditev pa dopušča tudi že sam ZSDU v drugem odstavku 1. člena. Tožnik pa ni izpolnjeval pogoja že po takrat veljavnem 29.a členu ZZavar. Napačno je tožnikovo stališče, da so lahko predstavniki delavcev v NS zavarovalnice le tisti kandidati, ki so že do sedaj bili predstavniki delavcev v NS glede na določbe ZSDU. Predstavniki delavcev v NS so lahko vsi, ki imajo izkušnje vodenja ali nadziranja poslov zavarovalnice oz. drugih primerljivih poslov. Tako je nabor oseb zelo širok. Pomembno je, da ima kandidat izkušnje iz prejšnjega delovnega mesta pri drugem delodajalcu, saj zakon določa, da delavec pridobi pasivno volilno pravico po 12 mesecih zaposlitve v zavarovalnici. Pogoje bi izpolnjevale osebe, ki so kot predstavniki delavcev nadzirali gospodarske družbe primerljive velikosti in dejavnosti kot je konkretna zavarovalnica. Pomembne so izkušnje in znanja, pridobljene na akademskih, upravnih ali drugih delovnih mestih ter izkušnje z vodenjem, nadzorom ali spremljanjem finančnih institucij in drugih primerljivih družb. Člani NS zavarovalnice morajo razumeti tveganja in obvladovanje tveganj. Sklicuje se na ureditev po Zakonu o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZDG-1) in specialno ureditev po ZZavar-1 glede pristojnosti NS. Nov ZZavar-1 je kot posledica finančne krize in novih evropskih predpisov prenesel vse Direktive EU v slovenski pravni red. Poleg splošnih pristojnosti, ki jih ima NS gospodarskih družb na podlagi ZGD-1 so v danem primeru pomembne pristojnosti nadzora vodenja poslov družbe, soglasja k trdnemu in zanesljivemu sistemu upravljanja ter dajanja soglasja k imenovanju nosilcev ključnih funkcij upravljanja zavarovalnice. Pomembna je funkcija spremljanja skladnosti, notranje revizije in aktuarska funkcija. Novi standard glede ocenjevanja sposobnosti in primernosti oseb pa so: nova, višja in konkretnejša merila za ocenjevanje sposobnosti in primernosti, širši krog, na katere se nanaša dolžnost takega ocenjevanja in poudarek na novem internem procesu ocenjevanja v zavarovalnicah. Neutemeljen je tožnikov ugovor, da je toženka presojala zadevo pretirano, restriktivno in ravnala nezakonito.

16. Tožnik meni, da je potrebno v konkretnem primeru kot pravno podlago za presojo izpolnjevanja pogojev za člana NS zavarovalnice uporabiti določbe ZZavar, ker je bil tožnik 8. 4. 2015 izvoljen za člana NS, to pa je v času, ko so še veljale določbe ZZavar. Pri tem se tožnik sklicuje na načela zaupanja v pravo, pravne varnosti in predvidljivosti ter meni, da je izpodbijana odločba nezakonita, ker je toženka napačno uporabila materialno pravo. Toženka s tem v zvezi navaja. da je nesporno 22. 12. 2015 začel veljati nov ZZavar-1, ki se uporablja od 1. 1. 2016. V prehodnih določbah pa ZZavar-1 ne določa, da se postopek, začet na podlagi določb ZZavar nadaljuje po ZZavar. Tožnik je lahko z možnostjo spremembe zakonodaje računal. Izpolnjevanje pogojev tožnika za člana NS zavarovalnice je toženka presojala tako po določbah ZZavar, kot tudi po določbah ZZavar-1. Vendar pa tožnik ne izpolnjuje pogojev iz 29.a člena ZZavar, kakor tudi ne iz 67. člena ZZavar-1. Tožnik nikoli ni vodil poslov zavarovalnice oz. ni vodil ali nadziral družbe primerljive velikosti kot je zavarovalnica, kljub temu, da je opravljal funkcijo vodenja Sveta delavcev zavarovalnice, ki pa ni primerljiva z dejavnostjo vodenja ali nadziranja zavarovalnice. Tudi ostale tožnikove izkušnje, ki jih je pridobil na različnih delovnih mestih znotraj A. ne izkazujejo, da bi bil strokovnjak za vodenje ali nadziranje poslov zavarovalnice ali družbe primerljivih velikosti in dejavnosti kot zavarovalnica. Tožnik je bil najprej univerzalni zavarovalni zastopnik, nato vodja različnih oddelkov znotraj posamezne območne enote A. Od leta 2011 dalje je Vodja regijskega centra za področje osebnih zavarovanj. Agencija je na tako opisani dejanski podlagi pravilno ugotovila, da vodenje posamezne regijske organizacijske enote A. oz. vodenje oddelka znotraj take enote pomeni izvajanje strokovnega dela na področju zavarovalništva. Takšnih izkušenj tožnika pa ni mogoče šteti kot vodenje oz. nadziranje poslov zavarovalnice ali družbe primerljivih velikosti in dejavnosti kot je zavarovalnica. V konkretnem primeru gre za veliko družbo, saj ima A. kar 12 regijskih oziroma območnih enot. 17. Tožnik tudi na druge načine ni izkazal, da je ustrezno strokovno usposobljen in da ima lastnosti in izkušnje, potrebne za nadziranje poslov zavarovalnice, s čemer bi dokazal, da izpolnjuje pogoje iz 1. točke prvega ostavka 29.a člena ZZavar. Kot ustrezne izkušnje štejejo izkušnje s področja vodenja ali nadziranja poslov zavarovalnice. Zgolj izkušnje iz opravljanja primerljivih poslov ne štejejo. Takšnih izkušenj, pridobljenih na delovnih mestih znotraj zavarovalnice, tožnik nima. Nima tudi izkušenj iz drugih delovnih mest. Tožnik ni uspel dokazati, da bi takšne izkušnje imel. Neutemeljen je tudi tožnikov ugovor o zmotni uporabi materialnega prava in sicer ZZavar-1, ki se uporablja od 1. 1. 2016 dalje, saj s prehodnimi določbami ne določa drugače. Vsi člani NS zavarovalnice morajo izpolnjevati vse pogoje iz 67. člena ZZavar od 1. 1. 2016 dalje. Dejansko stanje v predmetni zadevi ni sporno. Nesporno je, da je tožnik leta 2002 pridobil diplomo Visoke upravne šole Univerze v Ljubljani in s tem naziv diplomirani upravni organizator. Leta 1992 se je zaposlil v A. na delovnem mestu univerzalnega zavarovalnega zastopnika ter to delo opravljal do leta 2000. Nato je opravljal funkcijo vodje različnih oddelkov znotraj posamične območne enote zavarovalnice in leta 2011 postal Vodja regijskega centra za področje osebnih zavarovanj. Od leta 2009 do 2013 je bil predsednik Sveta delavcev A. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja, je Agencija presojala tožnikove izkušnje, znanje in sposobnosti, vendar ta presoja ni bila preveč restriktivna, kot to meni tožnik. Dejavnost vodenja Sveta delavcev ni primerljiva delovni izkušnji vodenja in nadziranja nad vodenjem poslov družbe primerljive velikosti in dejavnosti, kot je zavarovalnica oz. drugih primerljivih poslov. Vodenje Sveta delavcev predstavlja opravljanje funkcije v skladu z 10. členom ZSDU in ni primerljivo z vodenjem ali nadziranjem največje slovenske zavarovalnice, ki ima več kot 2000 zaposlenih. Zlasti je pomembno razumevanje obvladovanj tveganj, ki jih morajo člani NS zavarovalnic odlično razumeti, tako v teoriji, kot v praksi. Svet delavcev pa se zgolj seznani s pomembnimi poslovnimi odločitvami zavarovalnice ter v ničemer ne soodloča pri teh odločitvah. Dela in naloge, ki jih je tožnik opravljal kot zavarovalni zastopnik, vodja oddelkov oz. vodja regijskega centra za določeno področje pa tudi ne pomenijo vodenja in nadziranja poslov družbe primerljive velikosti in dejavnosti, kot je zavarovalnica. Tožnik ni opravljal nobene od vodstvenih funkcij, zaradi česar ni mogoče šteti, da ima zahtevane izkušnje. Neutemeljen je ugovor, da je Agencija napačno tolmačila Potrdilo o delovnih izkušnjah z dne 13. 5. 2015. Glede na lokalno zelo razvejano mrežo zavarovalnice, funkcija vodje regijskega centra za področje osebnih zavarovanj predstavlja specializirano delovno mesto za konkretno področje in sicer za sklepanje osebnih zavarovanj. Ne predstavlja pa vodstvene funkcije, ki bi ustrezala zakonsko določenim pogojem za člana NS zavarovalnice. Tudi tožnikova izobrazba in dodatna izobraževanja ne izkazujejo, da bi bil tožnik specializiran "strokovnjak s področja vodenja ali nadziranja poslov", ki so primerljivi poslom zavarovalnice. Tožnik podiplomskega študija prava še ni zaključil. Dodatna usposabljanja za člane NS in uprav pa so splošna usposabljanja in niso specializirana za področje zavarovalništva. Tudi naloge Revizijske komisije NS, katere član je bil tožnik na podlagi nezakonitega imenovanja za člana NS niso takšne, da bi ustrezale zahtevanim pogojem, saj ne predstavljajo vodenja ali nadziranja vseh poslov zavarovalnice. Do vseh tožnikovih delovnih izkušenj in izobrazbe se je Agencija pravilno opredelila. Dejansko stanje v zadevi je bilo pravilno in popolno ugotovljeno.

18. Neutemeljen je tožnikov ugovor, da njegovo imenovanje za člana NS ni bilo nezakonito. Tožnik opravlja funkcijo člana NS zavarovalnice od imenovanja dalje, vendar je Agencija ocenila, da ne izpolnjuje zakonsko določenih pogojev. Te pogoje bi morala pri njegovem imenovanju upoštevati in spoštovati že sama zavarovalnica, česar pa ni storila. Nesporno je, da morata presojo ustreznosti kandidata zagotoviti tako nadzorni organ, kot tudi zavarovalnica sama. Vsaka s svojim procesom ocenjevanja primernosti kandidata. Ker zavarovalnica svoje presoje ni ustrezno opravila in ni upoštevala zakonsko določenih pogojev, je bil postopek tožnikovega imenovanja posledično nezakonit. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je toženka najprej presojala ali tožnik izpolnjuje pogoje iz zakonske domneve iz drugega odstavka 67. člena ZZavar-1 in ugotovila, da jih ne izpolnjuje. V drugi fazi je presojala, ali tožnik na drug način izkazuje, da je ustrezno strokovno usposobljen in ima lastnosti in izkušnje, potrebne za nadzor nad vodenjem poslov zavarovalnice. V tej fazi je Agencija na podlagi prejetih in predlaganih dokazov presojala, ali ima tožnik ustrezne teoretične in praktične izkušnje z nadziranjem na področjih izvajanja poslovne strategije ali poslovnega načrta zavarovalnice, z nadziranjem zavarovanih in finančnih poslov ter preverjanjem letnih poročil zavarovalnice, z upravljanjem s tveganjem, s katerim je zavarovalnica primerljiva po dejavnosti ali velikosti, z načrtovanjem dela notranje revizije v primerjavi s postavljanjem notranjih kontrol in potrebnih ukrepov in ugotovila, da tožnik takšnih usposobljenosti in izkušenj nima. Zakonski določbi 1. točke prvega odstavka in drugi odstavek 67. člena ZZavar-1 sta jasni in povsem konkretni. Prvi odstavek 67. člena ZZavar-1 določa pogoje za člana NS, drugi odstavek pa prvega natančneje definira. Takšni uporabi sledi tudi sodna praksa, ki se nanaša na izpolnjevanje pogojev za člane uprav zavarovalnic. Agencija je zakonsko določbo drugega odstavka 67. člena ZZavar-1 pravilno uporabila in ugotovila, da tožnik nima ustreznih 5-letnih izkušenj z vodenjem ali nadziranjem družbe, ki je primerljiva z zavarovalnico ali izkušenj z vodenjem in nadziranjem drugih primerljivih poslov. Glede na dejstvo, da drugi odstavek 67. člena ZZavar-1 predstavlja izpodbojno zakonsko domnevo, je breme dokazovanja na tožnikovi strani. Iz listin upravnega spisa je pravilno ugotovljeno, da tožnik ne izkazuje, da bi imel ustrezne teoretične in praktične izkušnje z vodenjem, pripravljanjem oz. nadziranjem na področjih izvajanja poslovne strategije ali poslovnega načrta zavarovalnice ali druge primerljive institucije po dejavnosti oz. velikosti, kot je predmetna zavarovalnica. Tožnik ne izpolnjuje pogojev za člana NS zavarovalnice niti po 1. točki prvega odstavka 29.a člena ZZavar, niti po 1. točki prvega odstavka 67. člena sedaj veljavnega ZZavar-1. Toženka je pravilno ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za člana NS in je zato izdala izpodbijano odločbo.

19. Agencija se je pravilno opredelila do vseh tožnikovih ugovorov. Obširno je obrazložila neustreznost tožnikovih izkušenj tudi s stališča sodelovanja delavcev pri upravljanju. V zvezi z očitkom kršitve pravice do enakega varstva iz 22. člena Ustave RS navaja, da ima vsak posameznik, ki kandidira za položaj le pravico, da se pod enakimi pogoji kot drugi poteguje za zasedbo tega položaja, nima pa zakonske pravice, da položaj dejansko zasede. Za vse kandidate za člane NS zavarovalnice veljajo enaki pogoji, ki se presojajo po enakih merilih in kriterijih, kar je ustavno skladno in zakonito. Agencija je pravilno ugotovila, da tožnik nima ustreznih izkušenj z vodenjem ali nadzorom gospodarske družbe primerljivih velikosti in dejavnosti kot je zavarovalnica in tudi nima izkušenj z vodenjem ali nadzorom drugih primerljivih poslov. Toženka meni, da v konkretnem primeru ustavna presoja 67. člena ZZavar-1 ni potrebna, saj je Ustavno sodišče RS o vprašanju delavskega soupravljanja preko predstavnikov delavca v NS že odločalo. Ni podanih razlogov za prekinitev predmetnega postopka. Vsebinsko toženka sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne in Ustavnemu sodišču RS tudi ne poda predloga za presojo ustavnosti 67. člena ZZavar-1. 20. V pripravljalnih vlogah tako tožnik kot tožena stranka dodatno pojasnjujeta svoje navedbe, dane v postopku.

21. Tožba je delno utemeljena.

22. V obravnavani zadevi je med strankama sporno ali je Agencija z izpodbijano odločbo A. kot subjektu nadzora zakonito izrekla ukrepe nadzora, ker je v postopku nadzora ugotovila, da tožnik in C.C. ne izpolnjujeta pogojev iz 1. točke prvega odstavka 67. člena ZZavar-1, ki določa, da je za člana NS zavarovalnice lahko imenovana le oseba, ki je ustrezno strokovno usposobljena in ima lastnosti in izkušnje, potrebne za nadzor nad vodenjem poslov zavarovalnice.

23. Sodno varstvo proti odločbam Agencije, kot nadzornega organa, se na podlagi določb ZZavar oz. ZZavar-1 zagotavlja v postopku, določenem s tem zakonom (prvi odstavek 281. člena ZZavar oz. prvi odstavek 441. člena ZZavar-1). Za postopek sodnega varstva zoper odločbe Agencije se (smiselno) uporabljajo določbe zakona, ki ureja upravni spor, torej Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUS-1), če s tem zakonom (ZZavar oz. ZZavar-1) ni določeno drugače (drugi odstavek 281. člena ZZavar oz. drugi odstavek 441. člena ZZavar-1). V upravnem sporu pa sodišče preizkusi izpodbijano odločbo Agencije kot nadzornega organa le v mejah tožbenega zahtevka in v mejah razlogov, ki so navedeni v tožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb postopka, kot jih določa zakon, ki ureja upravni spor (286. člen ZZavar oz. 447. člen ZZavar-1).

24. Sodišče je pri presoji zakonitosti izpodbijane odločbe s formalne plati preizkusilo, ali je bil predmetni postopek odločanja pred Agencijo izveden v skladu s posebnimi določbami ZZavar oz. ZZavar-1 in v skladu z določbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek (v nadaljevanju ZUP), ki se v postopku odločanja Agencije uporablja podrejeno (drugi odstavek 266. člena ZZavar oz. drugi odstavek 427. člena ZZavar-1).

25. Sodišče je v predmetni zadevi presojalo ali je izpodbijana odločba, izdana v postopku, izvedenem v skladu z določili ZZavar oz. ZZavar-1. Agencija izvaja nadzor nad zavarovalnicami v skladu s pooblastili iz 172. člena ZZavar oz. 272. členom ZZavar-1. V obravnavani zadevi je Agencija odločala v postopku nadzora nad ZT, kot subjektu nadzora in v tem postopku subjektu nadzora, torej ZT zaradi v izreku izpodbijane odločbe ugotovljenih kršitev, izrekla ukrep nadzora (178. člen ZZavar oz. 281. člen ZZavar-1). Če Agencija v postopku nadzora ugotovi nepravilnosti, izda subjektu nadzora odredbo o odpravi kršitev (179. člen ZZavar oz. 281. člen ZZavar-1) oz. izreče ustrezen ukrep nadzora. Gre za postopek nadzora, ki ga Agencija prične po uradni dolžnosti zaradi zaščite javnega interesa oz. koristi uporabnikov storitev zavarovalnice in ne na zahtevo stranke. V predmetni zadevi pa je Agencija odločala na podlagi ugovora tožnika kot stranskega intervenienta zoper odredbo o odpravi kršitev, izrečeno A. kot subjektu nadzora. Tožnikov ugovor se nanaša na del odredbe o odpravi kršitev, izrečen subjektu nadzora, povezan s presojo, ali tožnik izpolnjuje zakonsko predpisane pogoje za člana NS zavarovalnice.

26. V pravni položaj subjekta nadzora oz. v danem primeru tožnika je bilo poseženo šele z odločbo o izreku ukrepa. V skladu z določbo prvega odstavka 282. člena ZZavar oz. prvega odstavka 441. člena ZZavar-1 je le zoper odločbe Agencije dovoljeno začeti postopek sodnega varstva, ne pa tudi zoper odredbe Agencije. Zoper odredbe Agencije lahko subjekt nadzora vloži (v danem primeru tožnik) le ugovor (enako Vrhovno sodišče RS v zadevi G 44/2011 z dne 10. 7. 2012). V tem postopku ima subjekt nadzora (v danem primeru tožnik) vse možnosti, da se o ugotovitvah izjavi in jim učinkovito oporeka. To lahko stori tekom upravnega postopka nadzora v ugovoru, nato pa še v sodnem postopku, kar vse je bilo v konkretnem primeru tudi storjeno. Po presoji sodišča je tožnik v postopku imel zagotovljeno možnost, da se v predmetnem postopku izjavi, ter da navaja dejstva in predlaga dokaze v tej zvezi.

27. V danem primeru je bil subjekt nadzora A., tožnik pa je bil stanski intervenient, saj je v postopku nadzora pri A., kot subjektu nadzora Agencija presojala izpolnjevanje zakonsko določenih pogojev za člane NS zavarovalnice in sicer ali člani NS A., ki jih je kot predstavnike delavcev v NS A. 8. 4. 2015 izvolil Svet delavcev, v skladu z določbami ZSDU izpolnjujejo zakonsko določene pogoje.

28. Po presoji sodišča je v obravnavani zadevi postopek nadzora Agencije nad subjektom nadzora in izreka ukrepa, kakor tudi postopek na podlagi ugovora tožnika zoper izrečen ukrep subjektu nadzora z odredbo o odpravi kršitev z dne 9. 2. 2016 potekal skladno z določbami ZZavar oz. ZZavar-1. 29. Po presoji zakonitosti izpodbijane odločbe z materialne plati je sodišče preizkusilo tudi, ali je bilo dejansko stanje v obravnavani zadevi pravilno ugotovljeno in ali izpodbijana odločba temelji na ustreznem materialnem predpisu ter glede na predhodno navedeno presodilo, da je tožbeni ugovor zmotne uporabe materialnega prava v obravnavani zadevi utemeljen.

30. V predmetni zadevi je Agencija ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje zakonsko predpisanih pogojev za člana NS zavarovalnice, določenih v prvem in drugem odstavku 29.a člena ZZavar in tudi ne pogojev, določenih v prvem in drugem odstavku 67. člena ZZavar-1, kar je tudi obširno obrazložila. V konkretni zadevi je izpodbijani ukrep Agencije izrekel Predsednik senata Agencije kot strokovni organ za to področje. Po eni strani je sodni nadzor nad pravilnostjo njegove razlage nujno zadržan, po drugi strani pa je toženka postavljena pred strožjo zahtevo, da v odločbi o izreku ukrepa oz. v odgovoru na tožbo ustrezno odgovori na tožnikove ugovore glede njegovih strokovnih stališč (glej sodbo Vrhovnega sodišča RS G 12/2011). Po presoji sodišča je Agencija v predmetni zadevi navedeno tudi storila. Izpodbijana odločitev vsebuje razloge tako v pravnem, kot v dejanskem pogledu. Po mnenju sodišča je Agencija svoje ugotovitve tudi razumno, sprejemljivo in ustrezno obrazložila. Po presoji sodišča je odločba, s katero je bil A., kot subjektu nadzora izrečen ukrep oprta na dejstva in dokaze, navedene v obrazložitvi izpodbijane odločbe, z dokazno oceno Agencije pa se sodišče tudi strinja. Po presoji sodišča je neutemeljen tožnikov ugovor, da izpodbijana odločba ni ustrezno obrazložena in da je ni možno preizkusiti. Presoja, ali tožnik v predmetni zadevi izpolnjuje zakonsko predpisane pogoje, določene za člana NS zavarovalnice, je po mnenju sodišča povezana s pravili stroke. Navedeno po drugi strani pomeni, da mora imeti v primeru dvoma odločilno vlogo pri njihovi razlagi sektorski regulator (v danem primeru Agencija), ki je odgovoren za pravno konsistentno in učinkovito delovanje posameznega področja. V obravnavanem primeru je ob upoštevanju vsega navedenega po presoji sodišča Agencija v zadostni meri utemeljila razloge z razumskimi in izkustvenimi kriteriji. Na podlagi ustaljene sodne prakse se sodišče ne spušča v vsebinsko presojo izpolnjevanja kriterijev sposobnosti in primernosti posameznega kandidata oz. v tem delu sledi argumentom Agencije, kot regulatorja, ki specializiran organ na področju zavarovalništva. Po presoji sodišča je neutemeljen tožnikov ugovor, da izpodbijana odločba ni ustrezno obrazložena in da se Agencija ni opredelila do vseh tožnikovih ugovorov. Tožnik v tožbi zgolj pavšalno ugovarja, da se Agencija ni opredelila do vseh njegovih ugovorov in pri tem ne navede konkretno, kateri so tisti ugovori, do katerih se Agencija ni opredelila. Tako pavšalno navedenih ugovorov, pa sodišča ne more presojati.

31. Iz upravnih spisov nesporno izhaja, da je bil tožnik kot predstavnik delavcev v skladu z določbami ZSDU s strani Sveta delavcev 8. 4. 2015 izvoljen v NS A. Kot je to pravilno navedla toženka v obrazložitvi izpodbijane odločbe je 22. 12. 2015 začel veljati nov ZZvar-1, ki se na podlagi določbe 647. člena ZZavar-1 uporablja od 1. 1. 2016 dalje, ZZavar pa se je prenehal uporabljati 1. 1. 2016. Glede na dejstvo, da je v času izvolitve tožnika v NS A. s strani Sveta delavcev (8. 4. 2015) skladno z določbami ZSDU še veljal ZZavar, je po presoji sodišča povsem utemeljen tožbeni ugovor, da je potrebno presojati tožnikovo izvolitev v NS A. na podlagi določb ZZavar. Tako bi morala toženka tudi po mnenju sodišča presojati, ali je tožnik izpolnjeval zakonsko predpisane pogoje za člana NS zavarovalnice in bil zakonito izvoljen v NS A. kot predstavnik delavcev s strani Sveta delavcev v skladu s prvim in drugim odstavkom 29.a člena ZZavar. Glede na dejstvo, da je toženka zakonitost tožnikove izvolitve s strani Sveta delavcev za opravljanje funkcije člana NS A., kot predstavnika delavcev presojala po novem ZZavar-1 in sicer po prvem in drugem odstavku 67. člena ZZavar-1, ki pa se v času tožnikove izvolitve še ni uporabljal (uporablja se šele od 1. 1. 2016 dalje) in tudi še ni stopil v veljavo (22. 12. 2015), je bilo v obravnavani zadevi materialno pravo napačno uporabljeno. Zato je sodišče izrek izpodbijane odločbe spremenilo tako, da je pri navajanju zakonskih določb, ki opredeljujejo pogoje za opravljanje funkcije člana NS zavarovalnice navedlo določbe zakona, ki je veljal v času tožnikove izvolitve v NS A., torej določbo 1. točke prvega odstavka 29.a člena ZZavar namesto 1. točke prvega odstavka 67. člena ZZavar-1. 32. Na podlagi 29.a člena ZZavar mora član NS zavarovalnice med drugim izpolnjevati tudi pogoj, da je ustrezno strokovno usposobljen in ima lastnosti in izkušnje, potrebne za nadziranje poslov zavarovalnice (točka 1 prvega odstavka). Drugi odstavek tega člena vsebuje zakonsko domnevo, da se šteje, da je pogoj iz 1. točke prvega odstavka 29.a člena ZZavar izpolnjen, če ima oseba najmanj 4-letne izkušnje pri vodenju ali nadziranju poslov družbe primerljive velikosti in dejavnosti, kot je zavarovalnica oz. drugih primerljivih poslov, ali je strokovnjak na teh področjih. Po povedanem je bilo materialno pravo napačno uporabljeno, zato je sodišče tožbi v tem delu ugodilo.

33. Po presoji sodišča pa je neutemeljen tožnikov ugovor, da je toženka relevantni zakonski določbi (29. a člena ZZavar in 67. člena ZZavar-1) nepravilno tolmačila, ker ni uporabila tudi namenske - teleološke razlage. Sodišče meni, da je Agencija določbo 29.a člena ZZavar razlagala pravilno in pri tem uporabila več metod razlage: jezikovno, zgodovinsko in tudi namensko oz. teleološko metodo. Namen relevantnih zakonskih določb je jasen in izhaja iz temeljnih načel zavarovalništva. V zavarovalništvu velja načelo varnega in skrbnega poslovanja zavarovalnic, saj morajo zavarovalnice z ustreznimi ukrepi učinkovito in uspešno upravljati s tveganji, ki so jim ali bi jim lahko bile pri svojem poslovanju izpostavljene in morajo vzpostaviti ustrezen korporacijski ustroj, med drugim s pravili o upravi in NS zavarovalnice. Načelo varnosti zavarovancev se zagotovi preko kakovostnih in kvantitativnih zahtev z nadzorom in z razkritji. Pri tem so za člane NS zavarovalnice določeni dodatni pogoji, ki jih mora član NS zavarovalnice izpolnjevati poleg splošnih pogojev, določenih v ZGD-1, ob upoštevanju pomena storitev, ki jih opravlja zavarovalnica in s tem povezanim nadzorom nad upravljanjem s tveganji. Temu so tudi prilagojena dodatna pravila o pristojnosti in dolžnosti članov NS zavarovalnice. Zaradi pomembnosti zavarovalništva za celoten gospodarski sistem države, je glede vsebinskih pogojev za člane NS postavljena zahteva, da lahko vodstveno in nadzorno funkcijo opravljajo le specializirani strokovnjaki, ki s svojimi izkušnjami in osebnimi lastnostmi zagotavljajo, da zavarovalnice poslujejo transparentno, zakonito in v korist zavarovancev, kar je tožniku pravilno pojasnila tudi toženka. Po presoji sodišča je tožniku pravilno pojasnila že toženka, da ne glede na specifični položaj članov NS zavarovalnice, ki jih je v skladu z določili ZSDU izvolil Svet delavcev, morajo vsi člani NS zavarovalnice izpolnjevati zakonsko predpisane pogoje za člane NS zavarovalnice.

34. Sodišče ni sledilo tožnikovemu predlogu, da naj predmetni postopek prekine in Ustavnemu sodišču RS poda predlog za oceno ustavnosti 67. člena ZZavar-1, saj je v predmetni zadevi razsodilo, da materialno pravo v zadevi ni bilo pravilno uporabljeno in da predstavlja pravilno pravno podlago za odločitev v predmetni zadevi določba prvega odstavka 29.a člena ZZavar in ne določba prvega odstavka 67. člena ZZavar-1. 35. Po povedanem je izpodbijana odločitev sicer po vsebini pravilna, vendar pa se sklicuje na napačno pravno podlago, zato je sodišče tožbi delno ugodilo in izpodbijano odločbo v delu, v katerem se sklicuje na napačno pravno podlago odpravilo in nadomestilo s pravilno pravno podlago. Sodišče je odločalo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1. Po presoji sodišča v postopku izdaje izpodbijane odločbe v tem delu zakon ni bil pravilno uporabljen (1. točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1). V preostalem delu pa je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

36. Na podlagi 287. člena ZZavar oz. 448. člena ZZavar-1 je sodišče v predmetni zadevi odločilo brez glavne obravnave, na nejavni seji senata.

37. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), ki se povišajo za 22% DDV (davčna stopnja DDV veljavna v trenutku vložitve predmetne tožbe), torej za 62,70 EUR, skupaj 347,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).