Jedro

Sodišče je ugotovilo, da je med pravdnima strankama obstajalo zavarovalno razmerje, da sta sklenili polici dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki sta bili veljavno sklenjeni, kljub temu, da jih toženec ni podpisal. Ugotovilo je namreč konvalidacijo pogodb na podlagi realizacije.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 67464/2016 z 28. 6. 2016 v prvem odstavku izreka za znesek 237,42 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 6. 2016 dalje, razveljavilo pa ga je v delu, v katerem je toženi stranki naloženo plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneskov 2,20 EUR in 20,37 EUR od 27. 5. 2016 dalje in zahtevek v tem delu zavrnilo (1. točka izreka). Sklep o izvršbi je razveljavilo v tretjem odstavku izreka (2. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, naj plača tožeči stranki stroške postopka v višini 61,02 EUR (3. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka. Pritožuje se laično. Iz težko razumljive pritožbe med ostalih izhaja, da pravdni postopek ni bil korektno izveden. Smiselno je moč razbrati, da pritožnik izpodbija ugotovitev sodišča o sklenitvi pogodb in zatrjuje, da ni ničesar dolžan.

3. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Glede na višino vtoževanega zneska gre v obravnavanem primeru za postopek v sporih majhnih vrednosti, v katerih je sodbo, s katero je postopek končan, mogoče izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Tožena stranka v pritožbi sicer ne uveljavlja pritožbenih razlogov, dejansko pa graja prvostopenjsko odločitev. Smiselno zatrjuje, da ni ničesar dolžna. Pritožbenih trditev ne konkretizira in jih ne izkaže. Pa tudi če bi jih, jih pritožbeno sodišče ne more upoštevati, saj gre za pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, česar pritožbeno sodišče pri preizkusu ne more upoštevati.

6. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je med pravdnima strankama obstajalo zavarovalno razmerje, da sta sklenili polici dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja št. 10212871500/1 in nadstandardnega zdravstvenega zavarovanja št. 10212875800/0, ki sta bili veljavno sklenjeni, kljub temu, da jih toženec ni podpisal. Ugotovilo je namreč konvalidacijo pogodb na podlagi realizacije. Tožeča stranka je v spornem obdobju plačevala za toženo stranko zdravstvene storitve, tožena stranka pa je delno poravnavala svoje obveznosti iz navedenih polic. Odločitev o veljavno sklenjenih zavarovalnih pogodbah je prvostopenjsko sodišče pravilno oprlo na 58. in 925. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ). Grajanih dejanskih ugotovitev pa pritožba v tem postopku ne more uspešno izpodbiti.

7. Pritožbene trditve o kopijah, ki so enake izvirniku in podpisu z mokrim črnilom so nerazumljive. Prav tako so nerazumljive pritožbene navedbe o določenem roku za predložitev dokumentov za prevzem jamstva in odgovora v komercialnem poslu. Pritožbene navedbe o nekorektnem postopku so nekonkretizirane in neizkazane ter v posledici neupoštevne.

8. Pritožbeno sodišče je preizkusilo, ali je podana kakšna bistvena kršitev določb postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in če je materialno pravo pravilno uporabljeno. Tak preizkus pokaže, da prvo sodišče ni zagrešilo absolutne bistvene kršitve določb postopka, prav tako je bilo glede na ugotovljeno dejansko stanje materialno pravo pravilno uporabljeno. V tej zvezi se pritožbeno sodišče sklicuje na prvostopenjske razloge, da jih ne bi ponavljalo. Ker ni podan noben uveljavljani, niti dovoljeni pritožbeni razlog, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo (353. člen ZPP).