Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sodba II Cp 4922/2008

ECLI:SI:VSLJ:2009:II.CP.4922.2008 Civilni oddelek

solastnina soposest solastninska pravica na nepremičnini pravica do uporabe solastne stvari pravica solastnika do posesti
Višje sodišče v Ljubljani
3. junij 2009

Povzetek

Sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, ki je zahtevala izročitev ključev in ugotovitev protipravnega poseganja tožencev v njeno solastninsko pravico. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da hiša ni razdeljena, zato ni mogoče ugoditi zahtevku, kljub temu da toženca v naravi uporabljata večji del hiše, kot jima pripada. Sodišče je tudi opozorilo, da je položaj rešljiv le v nepravdnem postopku za delitev solastnine.
  • Ugotovitev protipravnega poseganja v solastninsko pravicoAli tožnica kot solastnica lahko zahteva izročitev dela hiše, ki presega solastninski delež tožencev?
  • Pravna korist od ugotovitvenega zahtevkaAli ima tožnica pravni interes za postavitev ugotovitvenega dela zahtevka?
  • Delitev solastnineKako se rešuje položaj, ko hiša ni razdeljena in ni jasno, kateri del hiše presega solastninski delež tožencev?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Drži sicer, da bi tožnica kot solastnica lahko utemeljeno zahtevala izročitev tistega dela hiše, ki presega solastninski delež tožencev, vendar hiša ni razdeljena, zato ni jasno, koliko in kateri del hiše njun solastninski delež presega. Tako tožbenemu zahtevku ni mogoče ugoditi, čeprav v zadevi sicer ni sporno, da toženca v naravi uporabljata večji del, kot jima glede na njun skupni solastninski delež pripada. Opisan položaj je rešljiv le v nepravdnem postopku s predlogom za delitev solastnine ali za ureditev razmerij med solastniki.

Izrek

I. Pritožba tožeče stranke se zavrne, pritožbi tožene stranke pa se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se tožbeni zahtevek, ki se glasi: „ 1. Ugotovi se, da toženca preprečujeta tožnici – solastnici stanovanjske stavbe, ležeče na parceli št. 291. S pripisani v vl. št. 394 k.o. Ž., dostop v omenjeno stanovanjsko hišo in tako protipravno posegata v njeno solastnino na parcelni št. 291.S pod vl. 394 k.o. Ž..

2. Toženca sta dolžna tožnici v roku 15 dni po pravnomočnosti sodbe izročiti dvojnike ključev stanovanjske hiše. Če dvojnikov ključev nimata, pa ji izročiti originalne ključe, da si bo tožnica dala izdelati dvojnike, pod izvršbo. Če tega ne storita v roku, se jima naloži denarna kazen v znesku 10.000 EUR.

3. Toženca sta dolžna tožnici povrniti po sodišču odmerjene stroške postopka, z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo po preteku paricijskega roka, pod izvršbo.“ z a v r n e. II. Tožeča stranka mora toženi stranki povrniti 738,07 EUR stroškov prvostopenjskega postopka, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka po prejemu sodbe sodišča prve stopnje dalje, do plačila.

III. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti 160,65 EUR stroškov pritožbenega postopka, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka po prejemu sodbe sodišča druge stopnje dalje, do plačila.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo, da mora tožnici izročiti originalne ključe stranskih vhodnih vrat v spodnje prostore, vhodnih vrat v pritličje ter vrat kuhinje v pritličju, da si bo tožnica dala izdelati njihove dvojnike. V presežku, to je v delu, s katerim je tožnica terjala ugotovitev protipravnega poseganja tožene stranke v njeno solastninsko pravico in glede izreka denarne kazni, pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Vsaki stranki je naložilo, da trpi svoje pravdne stroške.

Pritožbo zoper sodbo vlagata obe pravdni stranki.

Tožeča stranka se pritožuje zoper zavrnilni del sodbe, smiselno zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka in navaja, da je sodišče z gotovostjo ugotovilo, da toženca tožnici odklanjata izročitev ključev že vse od smrti pokojnega E. M., zato je zavrnitev tožbenega zahtevka v delu, s katerim je tožnica terjala ugotovitev protipravnega poseganja v njeno lastninsko pravico, nelogična in neživljenjska. Izpodbija tudi odločitev o stroških, saj je uspela s pretežnim delom zahtevka in ji gre tako tudi pretežni del pravdnih stroškov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni v smeri pritožbenih izvajanj.

Pritožba tožnice je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Tožena stranka vlaga pritožbo zoper ugodilni del sodbe zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter navaja, da je zaključek sodišča, da tožnica nima ključev sporne nepremičnine, zmoten. Opozarja, da se je tožnica po lastni izpovedbi želela v hišo preseliti leta 1999, zato tedaj ključi več kot očitno niso bili problem. Njene trditve, da ji je ključe vzel pokojni mož, so tako v nasprotju z njeno izpovedbo. Materialnopravno zmoten pa je zaključek sodišča, da je tožnici priznalo pravico do posesti, saj je spregledalo, da je ta le solastnica in ne lastnica sporne nepremičnine. Sodišču druge stopnje predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne s stroškovno posledico.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba tožeče stranke je neutemeljena, pritožba tožene stranke pa je v celoti utemeljena.

Pritožbeno sodišče v celoti sprejema dejanske zaključke sodišča prve stopnje in je pritožba tožene stranke v tem delu tako v celoti neutemeljena. Zgolj izpovedba tožnice, da se je po smrti bivšega moža leta 1999 želela preseliti nazaj v sporno hišo, ne nasprotuje nujno njenim trditvam (in preostalemu delu izpovedi), da ji je bivši mož ključe odvzel nekje v letu 1991. Pritožba nima prav, da je tožnica neposest ključev dokazovala le z lastno izpovedbo, saj to povsem jasno izhaja iz spisov po opravilnima številkama N 88/93 in P 119/91, pa tudi iz pričanja M. M..

Pravilno pa pritožba tožene stranke opozarja na zmoten materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje. Sodišče izhaja iz določbe 66. člena Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/2002, v nadaljevanju: SPZ), po katerem ima solastnik pravico imeti stvar v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu, ne da bi s tem kršil pravice drugih solastnikov. Drži sicer, da bi tožnica kot solastnica utemeljeno zahtevala izročitev tistega dela hiše, ki presega solastninski delež tožencev. Vendar hiša ni razdeljena, zato ni jasno koliko in kateri del hiše njun solastninski delež presega. Zato tožbenemu zahtevku ni mogoče ugoditi, čeprav v zadevi sicer ni sporno, da toženca v naravi uporabljata večji del, kot jima glede na njun skupni solastninski delež pripada (prim. II Ips 195/2003, II Ips 73/2000, I Cp 1662/2005). Opisan položaj je rešljiv le v nepravdnem postopku s predlogom za delitev solastnine ali za ureditev razmerij med solastniki (določbe 12. in 13. poglavja Zakona o nepravdnem postopku, Uradni list SRS, št. 30/1986, popr. 20/1988). Sodišče v izpodbijani sodbi sicer zaključuje, da odprt nepravdni postopek ni ovira za ureditev rabe solastne stvari v pravdi, pri čemer se sklicuje na judikat Vrhovnega sodišča RS II Ips 433/2000 z dne 15.3.2001, pri tem pa spregleda, da se dejansko stanje v navedeni zadevi razlikuje od predmetne zadeve. V zadevi, ki jo je obravnavalo Vrhovno sodišče, so se solastniki ob nakupu hiše namreč dogovorili o načinu njene rabe in so na ta način dolga leta solastno stvar tudi uporabljali, zato je solastnik lahko zahteval izročitev dela hiše v posest iz pogodbene podlage (torej dogovora o razmerjih med solastniki).

Kljub temu da je sodišče druge stopnje v celoti ugodilo pritožbi tožene stranke, pa odgovarja tudi na pritožbene navedbe tožnice. Četudi bi se izkazal dajatveni del tožbenega zahtevka kot utemeljen, pa tožnica nima pravnega interesa za postavitev ugotovitvenega dela zahtevka. Zato bi bila pravilna odločitev zavrženje (in ne zavrnitev) tega dela tožbenega zahtevka. Skladno z drugim odstavkom 181. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007-UPB3, 45/2008, v nadaljevanju: ZPP) se lahko ugotovitvena tožba vloži, če ima stranka pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj ali neobstoj kake pravice ali pravnega razmerja, preden zapade dajatveni zahtevek iz takega zahtevka ali če ima tožeča stranka kakšno drugo pravno korist od vložitve take tožbe. Tožnica je s predmetnim zahtevkom terjala (so)posest nepremičnine, zato od vložitve ugotovitvenega zahtevka nima koristi in zato zanj tudi ne pravnega interesa.

Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določbi pete alineje 358. člena ZPP.

Ker je tožena stranka v pravdi v celoti uspela, ji je sodišče druge stopnje na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP priznalo stroške pravdnega postopka na prvi in drugi stopnji. Toženi stranki gre na podlagi Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 67/2003, popr. 70/2003) za postopek na prvi stopnji 200 točk za odgovor na tožbo, 200 točk za prvi narok za glavno obravnavo, 50 točk za urnino, 200 točk za prvo pripravljalno vlogo, 100 točk narok dne 25.4.2008, 150 točk za urnino, 100 točk za narok dne 12.6.2008, 50 točk za urnino, 100 točk za narok 17.10.2008, 50 točk za urnino, 10% povišanje stroškov za zastopanje dveh strank, 2% administrativnih stroškov in 20% DDV na odvetniške storitve. Za postopek pred sodiščem druga stopnje pa ji je priznalo 250 točk za sestavo pritožbe in 20% DDV na odvetniške storitve. Plačilo takse za odgovor na tožbo in pritožbo toženi stranki ni priznalo, saj je bila ta na podlagi odločbe o brezplačni pravni pomoči plačila sodnih taks oproščena, priglašenih stroškov za izgubo časa pa ji ni priznalo, ker je to vključeno v postavko za zastopanje na naroku in urnino, strošek razgovora s stranko in za končno poročilo pa je vključen v stroške priznane za tožbo.

Tožeča stranka mora tako toženi stranki v roku 15 dni povrniti 738,07 EUR stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka po prejemu sodbe sodišča prve stopnje dalje, do plačila. Tožnikoma pa mora povrniti tudi 160,65 EUR stroškov pritožbenega postopka v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka po prejemu sodbe sodišča druge stopnje do plačila. Odločitev v obrestnem delu glede pravdnih stroškov temelji na določbi prvega odstavka 378. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/2007-UPB1).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia