Jedro

Iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 8.10.2009 je razvidno, da je na njej zakoniti zastopnik mladoletne oškodovanke A.M. dejansko bil navzoč in je podal izjavo, da predlog za pregon umika. Res je šele potem in očitno po ugotovitvi, da kaznivo dejanje nasilništva ni pregonljivo na predlog, okrožna državna tožilka spremenila obtožbeni očitek tako v abstraktnem delu kot v pravni opredelitvi v kaznivo dejanje, ki se preganja na predlog oškodovanca. Tudi po tej modifikaciji obtožnega akta, ki je prav tako razvidna iz že navedenega zapisnika z dne 8.10.2009, je zakoniti zastopnik izjavil,da predlog za pregon umika, takšno svojo odločitev pa tudi potrdil s podpisom.

Sodišče bi glede na to, da je že bila v teku glavna obravnava po ugotovitvi, da je predlog za pregon umaknjen, moralo izdati zavrnilno sodbo, ne pa sklep o ustavitvi postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

: Okrajno sodišče v Grosupljem je s sklepom z dne 8.10.2009 ustavilo kazenski postopek zoper S.J. po obtožnem aktu Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani z dne 22.1.2009, spremenjenem 8.10.2009. O stroških kazenskega postopka je odločilo, da bremenijo proračun.

Zoper navedeni sklep se je pritožil zakoniti zastopnik mladoletne oškodovanke in predlagal izdajo novega sklepa zaradi kaznivega dejanja po 2. in 1. odstavku 299. člena Kazenskega zakonika (KZ).

Pritožba ni utemeljena.

Po proučitvi razlogov izpodbijanega sklepa, pritožbenih navedb in podatkov v spisu, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil zoper obdolženega S.J. vložen obtožni predlog, ki mu je očital storitev kaznivega dejanja nasilništva po 2. in 1. odstavku 299. člena KZ, vendar je bil ta na glavni obravnavi dne 8.10.2009 s strani okrožne državne tožilke, spremenjen tako, da je bila obdolženemu S.J. očitana storitev kaznivega dejanja grdega ravnanja po 1. odstavku 146. člena KZ. Ob takih ugotovitvah se pritožbena navedba A.M., da je sodišče samo „prekvalificiralo“ kaznivo dejanje po členih, ki nimajo zveze s kaznivim dejanjem, ki ga je storil in da s tem ni bil seznanjen, izkažejo za netočne, saj je iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 8.10.2009 razvidno, da je na tej glavni obravnavi zakoniti zastopnik mladoletne oškodovanke A.M. dejansko bil navzoč. Še več, že po prvotnem obtožnem očitku, naslovljenem obtožencu (zaradi kaznivega dejanja nasilništva) je zakoniti zastopnik potem, ko je bila ugotovljena pripravljenost strank, da se zadeva reši po mirni poti in ko je obdolženi izjavil, da se opravičuje za dogodek z dne 29.1.2008 in obljubil, da bo v bodoče dal mir in da do podobnih dogodkov ne bo prihajalo, A.M. podal izjavo, da predlog za pregon umika. Res je šele potem in očitno po ugotovitvi, da kaznivo dejanje nasilništva ni pregonljivo na predlog, okrožna državna tožilka spremenila obtožbeni očitek tako v abstraktnem delu kot v pravni opredelitvi v kaznivo dejanje, ki se preganja na predlog oškodovanca. Tudi po tej modifikaciji obtožnega akta, ki je prav tako razvidna iz že navedenega zapisnika z dne 8.10.2009, je zakoniti zastopnik izjavil,da predlog za pregon umika, takšno svojo odločitev pa tudi potrdil s podpisom. Izjava zakonitega zastopnika mladoletne oškodovanke je zato povsem jasna in nedvoumna, glede na določbo 3. odstavka 57. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) pa tudi nepreklicna. Zato pritožbene navedbe o siceršnjem vzorcu obnašanja obdolženega S.J., o načinu postopanja razpravljajoče sodnice, o osebnih lastnostih obdolženca in o razlogih za spremembo obtožnega akta, ne morejo biti predmet pritožbenega obravnavanja, predvsem pa v ničemer spremeniti dejstva, da je zakoniti zastopnik mladoletne oškodovanke umaknil predlog za pregon.

Pritožbeno sodišče pa sicer ugotavlja, da je v zvezi z izdanim sklepom prvostopenjsko sodišče kršilo določbo 3. odstavka 306. člena ZKP, saj bi glede na to, da je že bila v teku glavna obravnava po ugotovitvi, da je predlog za pregon umaknjen, moralo izdati zavrnilno sodbo, ne pa sklep o ustavitvi postopka. Razen tega je v izreku (nepopolnem, ker ni opisa kaznivega dejanja), napačno navedlo, da naj bi obdolženi S.J. storil kaznivo dejanje tatvine, takšen zapis pa je glede na nadaljnjo navedbo zakonske določbe 146. člena KZ moč šteti le kot netočen in površen zapis, ki nima posebnega vsebinskega pomena. Takšen je tudi napačen zapis letnice spremembe obtožnega akta v uvodu izpodbijanega sklepa, ko je navedena letnica 1009 namesto pravilno 2009.