Jedro

Toženka je odločila v skrajšanem ugotovitvenem postopku, čeprav bi morala na podlagi 9. v zvezi s 146. členom ZUP pred izdajo izpodbijane odločbe tožnico seznaniti z ugotovljenih dejanskim stanjem (da dohodki presegajo zakonski prag) in ji dati možnost, da se o tem izjavi. Zaradi izvedenega skrajšanega ugotovitvenega postopka tožnica utemeljeno ugovarja, da pred izdajo izpodbijane odločbe ni imela pravice do izjave glede ugotovljenega dejanskega stanja, na katerega je toženka oprla izpodbijano odločbo, čeprav bi jo na podlagi 9. in 146. člena ZUP morala imeti.

Izrek

I.Tožbi se ugodi. Izpodbijana odločba Okrožnega sodišča v Kranju Bpp 126/2024 z dne 23. 2. 2024 se odpravi in se zadeva vrne Okrožnemu sodišču v Kranju v ponoven postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni, po poteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do prenehanja obveznosti.

Obrazložitev

Povzetek izpodbijane odločbe

1.Toženka je z izpodbijano odločbo na podlagi tretjega odstavka 2. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ter prvega in drugega odstavka 61. člena Zakona o sodiščih zavrnila prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči, vložene pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, dne 25. 1. 2024.

2.Iz obrazložitve izhaja, da je tožnica vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi z zapuščinskim postopkom, ki se pred Okrajnim sodiščem v Radovljici vodi pod opr. št. D 23/2024 in pravdnim postopkom zaradi ugotovitve očetovstva po smrti domnevnega očeta (v nadaljevanju Prošnja). Toženka je ugotovila, da je tožnica državljanka Republike Slovenije, da se v zvezi s prvim odstavkom 14. člena ZBPP šteje za samsko osebo. Toženka je ugotovila, da je tožnica zaposlena, da redno prejema mesečno plačo, da je iz naslova plače v obdobju oktober, november in december 2023 prejela lastni dohodek v skupnem znesku 3.103.30 EUR (954,73 EUR + 1.087,19 EUR + 1.061,38 EUR), povprečno mesečno v znesku 1.034,43 EUR. Toženka je ugotovila, da tožnica že s povprečnim mesečnim prihodkom presega dohodkovni cenzus za dodelitev brezplačne pravne pomoči (minimalni dohodek od 1. 3. 2023 znaša 463.34 EUR, 2-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka znaša 930,68 EUR). Toženka je po ugotovitvi, da tožnica za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne izpolnjuje materialnega kriterija iz drugega odstavka 13. člena ZBPP v povezavi s 14. členom ZBPP, 23. členom Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) ter 10. in 12. členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS), Prošnjo zavrnila.

Tožničine navedbe

3.Tožnica zaradi vseh tožbenih razlogov iz 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) predlaga, da sodišče tožbi ugodi, spremeni odločbo in Prošnji ugodi, kot izbranega odvetnika določi odvetnika A. A. iz Ljubljane in zahteva povrnitev stroške upravnega spora. Meni, da ne drži, da ne izpolnjuje pogojev za brezplačno pravno pomoč. Tožnica prejema namreč tudi prevoz za malico in potne stroške, ki se ji izplačajo skupaj k neto plačati. Gre za povračila, povezana z delom, kar se ne sme šteti med neto dohodek tožnice, tako je njen dohodek dejansko 200,00 EUR manjši in dosega le minimalno plačo. Toženki očita, da je ni pozvala na dopolnitev Prošnje, saj bi tožnica lahko predložila svoje plačilne liste. Poleg tega ima tožnica tudi druge življenjske stroške (stanovanje, hrana), ki bi jih bilo po njem mnenju treba odšteti od dohodka. Minimalni dohodek od 1. junija 2018 dalje znaša 425,00 EUR, kar pomeni, da povprečni mesečni dohodek na družinskega člana ne sme presegati 950,10 EUR. S povzemanjem 14. člena ZBPP in sklicevanjem na 12. do 25. in 27. člen ZUPJS in 27. člen ZSVarPre navaja, da so do brezplačne pravne pomoči od 1. 1. 2022 upravičeni vsi, katerih mesečni dohodek na družinskega člana presega 940 EUR in katerih premoženje, ki se upošteva in ne dosega ali presega 19.000 EUR. Če tožnici ne bo odobrena brezplačna pravna pomoč za zastopanje, bo morala sama plačati odvetniške stroške, kar bo dodatno poglobilo njene finančne težave in zato ne bo imela sredstev za preživetja. Tožnica meni, da je tudi diskriminirana v primerjavi z drugimi upravičenci do brezplačne pravne pomoči, katerim se v dohodek ne štejejo otroški dodatki in kmetijske subvencije, če izpolnjujejo materialni in vsebinski pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Meni, da ji je bila kršena pravica do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS v povezavi s 1. členom ZBPP. Tožnica ugovarja tudi, da v odločbi ni navedenih razlogov, zakaj je toženka Prošnj ozavrnila, kljub temu, da tožnica izpolnjuje vsebinski in materialni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Toženki očita, da v odločbi manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih.

Navedbe toženke

4.Toženka je sodišču poslala upravni spis, odgovora na tožbo ni podala.

K I. točki izreka

5.Sodišče je na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa tudi ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

5.Tožba je utemeljena.

6.Namen brezplačne pravne pomoči po ZBPP je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (prvi odstavek 1. člena ZBPP). Sodišče pojasnjuje, da je bil ZBPP sprejet z namenom uresničevanja ustavne pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava), ki določa, da ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah, dolžnostih in obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče, in zaradi varovanja 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, po kateri ima vsakdo pravico, da o njegovih civilnih pravicah in obveznostih ali v kakršnihkoli kazenskih obsodbah zoper njega odloča neodvisno in nepristransko z zakonom ustanovljeno sodišče. Ustavno sodišče je namreč večkrat poudarilo, da osebam slabega premoženjskega stanja višina sodnih stroškov ne sme predstavljati nepremostljive ovire za dostop do sodišča, kar izhaja ne samo iz 23. člena Ustave, pač pa tudi iz načela enakosti pred zakonom in prepovedi diskriminacije po 14. členu Ustave. ZBPP torej omogoča dejansko in učinkovito izvrševanje pravice do dostopa do sodišča vsakomur, ne glede na njegov premoženjski oz. socialni status ob ustavnem priznanju pravice do sodnega varstva kot človekove pravice in ob upoštevanju načela socialne države kot ustavne zahteve, ki se konkretizira tudi v vsebinski, materialni pravici do enakosti pred zakonom. Z ZBPP so tako celovito in sistemsko urejena vsa vprašanja, povezana z zagotavljanjem pravnega svetovanja in zastopanja po odvetniku in drugih, za to kvalificiranih osebah v smislu uresničevanja pravice do dostopa do sodišča. Država mora stranki zagotoviti strokovno pomoč, kadar je to nujno za dostop do sodišča s sredstvi iz proračuna.

7.Pri odločanju o prošnji za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni z ZBPP (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Do brezplačne pravne pomoči je upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke (drugi odstavek 13. člena ZBPP). Materialni položaj prosilca in njegove družine se ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 14. člena ZBPP). Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine iz prvega odstavka 14. člena ZBPP se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (drugi odstavek 14. člena ZBPP). Materialni položaj prosilca in njegove družine se tako ugotavlja po določbah ZSVarPre, ki v 20. členu določa, da se pri izračunu višine letnega dohodka upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge.

8.Pri odločanju o prošnji za brezplačno pravno pomoč pristojni organ za brezplačno pravno pomoč, v skladu z drugim odstavkom 34. člena ZBPP, postopa po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), če posamezna vprašanja v ZBPP niso drugače urejena. Načelo zaslišanja stranke oz. pravica do izjave in sodelovanja v postopku iz prvega odstavka 9. člena ZUP je eno izmed temeljnih načel upravnega postopka. Preden se izda odločba, je treba dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. Pravica do izjave je konkretizirana v 146. členu ZUP. Poseben ugotovitveni postopek se izvede za ugotovitev dejstev in okoliščin, ki so pomembne za razjasnitev zadeve ali zato, da se da strankam možnost, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi (prvi odstavek 145. člena ZUP). Stranka ima pravico udeleževati se ugotovitvenega postopka in za dosego namena, ki ga ima ta postopek, dajati potrebne podatke ter braniti svoje pravice in z zakonom zavarovane koristi. Stranka sme navajati dejstva, ki utegnejo vplivati na rešitev zadeve, in izpodbijati pravilnost navedb, ki se ne ujemajo z njenimi navedbami. Vse do izdaje odločbe ima pravico dopolnjevati in pojasnjevati svoje trditve; če pa stori to po ustni obravnavi, mora opravičiti, zakaj tega ni storila na obravnavi. Uradna oseba, ki vodi postopek, mora stranki na ustni obravnavi ali izven ustne obravnave pisno oziroma ustno na zapisnik omogočiti: da se izreče o vseh okoliščinah in dejstvih, ki so bila navedena v ugotovitvenem postopku; da se izreče o predlogih in ponujenih dokazih; da sodeluje pri izvedbi dokazov; da postavlja vprašanja drugim strankam, pričam in izvedencem in da se seznani z uspehom dokazovanja ter se o tem izreče. Pristojni organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe (vse 146. člen ZUP).

9.Toženka je ugotovila, da je tožnica iz naslova plače v obdobju oktober, november in december 2023 prejela lastni dohodek v skupnem znesku 3.103.30 EUR (954,73 EUR + 1.087,19 EUR + 1.061,38 EUR), povprečno mesečno v znesku 1.034.43 EUR, kar presega dohodkovni cenzus za dodelitev brezplačne pravne pomoči (minimalni dohodek od 1. 3. 2023 znaša 463.34 EUR, 2-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka znaša 930,68 EUR).

10.Toženka je odločila v skrajšanem ugotovitvenem postopku, čeprav bi morala na podlagi 9. v zvezi s 146. členom ZUP pred izdajo izpodbijane odločbe tožnico seznaniti z ugotovljenih dejanskim stanjem (da dohodki presegajo zakonski prag) in ji dati možnost, da se o tem izjavi. Zaradi izvedenega skrajšanega ugotovitvenega postopka tožnica utemeljeno ugovarja, da pred izdajo izpodbijane odločbe ni imela pravice do izjave glede ugotovljenega dejanskega stanja, na katerega je toženka oprla izpodbijano odločbo, čeprav bi jo na podlagi 9. in 146. člena ZUP morala imeti. Zato je po presoji sodišča tožnici kršena pravica do izjave in storjena bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

11.Sodišče je zaradi ugotovljenih bistvenih kršitev pravil postopka na podlagi 3. točke prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter na podlagi tretjega odstavka 64. člena ZUS-1 zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek, v katerem bo le-ta morala odpraviti ugotovljeno procesno kršitev.

K II. točki izreka

12.Sodišče je na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 in drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, upoštevajoč, da tožnico zastopa odvetnik, ki je zavezanec za DDV, priznalo: pavšalni znesek stroškov v višini 285,00 EUR, povečan za 22 % DDV, skupaj 347,70 EUR. Toženka mora tako dosojene stroške postopka povrniti tožnici v roku 15 dni, od poteka tega roka do prenehanja obveznosti z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodišče je zavrnilo zahtevek za povrnitev stroškov po 4. členu Pravilnika, ker obrazložene vloge niso bilo potrebne.

-------------------------------

1Tako sklepa Ustavnega sodišča RS, Up 40/97 z dne 7. 3. 1997 in Up 103/97 z dne 26. 2. 1998.

2Tako Aleš Galič, oprostitev stroškov in brezplačno pravno pomoč v pravdnem postopku kot izraz načela socialne države, Pravnik št. 4-5, 1998.

3Več o tem dr. Aleš Galič: Pravica do sodnega varstva v novejši praksi evropskega sodišča za človekove pravice, Pravosodni bilten št. 4/2013 str. 83 do 113 in Ustavno procesno pravo, GV založba, Ljubljana, 2004, str. 87 do 88

4Več o tem Predlog zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) - EPA 1301 št. 751-01/99-1 z dne 31. 8. 2000.

5Tako sodbe UPRS II U 167/2021 z dne 13. 7. 2021, I U 180/2019-6 z dne 13. 2. 2019, I U 1784/2019-9 z dne 25. 10. 2018, I U 2430/2018-6 z dne 19. 12. 2018, II U 229/2018-7 z dne 12. 9. 2018, I U 1734/2011 z dne 8. 11. 2011, I U 1892/2019-11 z dne 28. 1. 2020, II U 300/2019-9 z dne 3. 7. 2019, I U 2056/2018 z dne 22. 11. 2018 in druge.

Zveza

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 13, 13/2, 14 Zakon o socialno varstvenih prejemkih (2010) - ZSVarPre - člen 23 Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (2010) - ZUPJS - člen 10, 12

Pridruženi dokumenti

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.