Jedro

Pri postopku javnega razpisa gre za poseben postopek, kjer je ključnega pomena, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, enako obravnavani. Vsem prijavljenim na razpis je namreč zagotovljena pravica, da pod enakimi pogoji sodelujejo v postopku in se potegujejo za dodelitev razpoložljivih sredstev, skladno s pogoji razpisa. Uspeh na razpisu je odvisen zlasti od tega, kako je posamezni projekt vrednoten glede na v razpisu vnaprej določene kriterije. Glede na posebnost postopka javnega razpisa je zato v pristojnosti strokovne komisije, da po vnaprej predpisanih kriterijih ovrednoti projekte vseh prijavljenih.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopni organ je vlogo tožeče stranke kot prijavitelja, za projekt „...“, na Javni razpis za izbor razvojnih projektov za dvig zaposljivosti ranljivih družbenih skupin na področju kulture in podporo njihovi socialni vključenosti v okviru evropskega socialnega sklada v letih 2010 do 2011 zavrnil, ker v skupni višini zaprošenih sredstev presega finančni okvir razpisanih razpoložljivih sredstev. V obrazložitvi navaja, da se je strokovna komisija sestala ter na podlagi 225. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (v nadaljevanju Pravilnik) ponovno obravnavala pravočasno in popolno vlogo na podlagi pogojev in meril, ki so bili objavljeni v javnem razpisu ter o opravljenem delu vodila zapisnik. Ugotovil je, da vloga izpolnjuje splošna merila ter nato projekt ocenil z merili za ocenjevanje. V obrazložitvi pojasnjuje, da je po posameznih merilih za ocenjevanje tožeča stranka v skupnem seštevku dosegla 76 točk. Odločitev glede neizpolnjevanja pogojev je natančno obrazložil. Na podlagi oblikovanja prednostne liste za sofinanciranje, glede na doseženo število točk posameznih projektov, so bili v skladu s 5.3. in 9. točko javnega razpisa sofinancirani projekti v višini 100 % upravičenih stroškov do porabe razpoložljivih sredstev v višini 1.600.000,00 EUR. Ta sredstva je Ministrstvo za kulturo dodelilo za izvajanje 18 najbolje ocenjenih projektov, ki so dosegli minimalni kakovostni kriterij (najmanj 60 točk), do uporabe razpoložljivih sredstev. S tem so bila razpisana sredstva v celoti razporejena. Strokovna komisija je ugotovila, da projekt „...“, ki je v skupnem seštevku dosegla 76 točk, dosega minimalni kakovostni kriterij (najmanj 60 točk), vendar so bila razpoložljiva sredstva izčrpana že pri projektih, ki so prejeli večje število točk, zato se projektov, ki so prejeli manjše število točk, in sicer manj kot 84 točk, ne sofinancira.

Prvostopni organ je s sklepom št. 61001-36/2010 z dne 19. 5. 2011 pritožbo tožeče stranke z dne 19. 2. 2011 zavrgel. Drugostopni organ je nato s sklepom št. 61001-36/2010/16 z dne 29. 7. 2011 sklep št. 61001-36/2010 z dne 19. 5. 2011 odpravil (1. točka izreka), pritožbo tožeče stranke z dne 19. 2. 2011 kot neutemeljeno zavrnil (2. točka izreka) ter ugotovil, da posebni stroški v tem postopku niso nastali. V obrazložitvi sklepa pritrjuje odločitvi prvostopnega organa.

Tožeča stranka se ne strinja z upravnih organov in predlaga, naj sodišče izpodbijana sklepa odpravi. V obrazložitvi navaja, da je komisija ravnala izrazito diskriminatorno, zaradi domnevno političnih razlogov. Komisija je v prvotnem ocenjevanju uporabila ocene, ki v Pravilniku niso bile predvidene. To pomeni, da je komisija zavestno goljufala ali pa je „funkcionalno nepismena“. Pritožbi je bilo prvotno ugodeno, v ponovljenem postopku pa je ista komisija napela „vse sile“, da bi kar najbolj upravičila lastno prvotno ocenjevanje. V pisni obrazložitvi komisija uporablja argumente, ki nimajo nobene zveze z dejansko zapisanim načrtom projekta v dokumentaciji. Pomanjkljivosti, ki se očitajo projektu tožeče stranke, so prinašale točke pri projektu „B.“. Te točke so se očitno prepisovale zaradi dejstva, da ta projekt vodi strankarski „sodrug“ tedanje ministrice A.A. Birokrati ministrstva uporabljajo kriterije, ki niso navedeni v razpisni dokumentaciji. Vsebinsko in točkovno je potrebno ponovno oceniti vsaj dva prijavljena projekta; GUD C. in Društva D., vsekakor s strani neodvisne komisije. Vsekakor pa je Ministrstvo za kulturo ves čas ravnalo v škodo tožeče stranke. Smiselno predlaga, naj sodišče tožbi ugodi in izpodbijana sklepa odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo v celoti prereka tožbene navedbe vztraja pri argumentih za svojo odločitev in predlaga, naj sodišče tožbo zavrne. Poudarja, da so postopki izbora projektov na javnih razpisih izpeljani v skladu s predpisano in veljavno zakonodajo.

Tožba ni utemeljena.

Za razpisni postopek kot je obravnavani, je po mnenju sodišča potrebno upoštevati, da gre za javnopravno stvar, ne pa za odločanje o pravici tožeče stranke, kar je sicer značilnost upravne zadeve. Tožena stranka je v postopku namreč ocenjevala popolnost vlog prijaviteljev na razpis, pri čemer je odločala enostransko oziroma v skladu s pogoji razpisa, ki jih je sama pripravila. To pa še ne pomeni, da bo na razpisu vsak od prijavljenih s svojim projektom tudi uspel, saj ne gre za pravico, ki bi bila prijavitelju v naprej zagotovljena. Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in naslednji, v nadaljevanju ZUP) v 4. členu določa, da se o takih stvareh upravni postopek smiselno uporablja, kolikor ta področja niso urejena s posebnim postopkom. V danem primeru je postopek za dodelitev sredstev urejen s Pravilnikom v členih 217 do 231. Po vsebini je med strankama sporno, ali vloga tožeče stranke s priloženo dokumentacijo izpolnjuje splošne kriterije, navedene v javnem razpisu oziroma ali je bila tožeča stranka v postopku enakopravno obravnavana. Iz točke 8 spornega javnega razpisa izhajajo splošna merila za izbor projektov, ki so objektivno navedena v javnem razpisu in enako veljajo za vse kandidate, ki so se prijavili na navedeni javni razpis. V točki 8.1 so tudi navedena splošna merila in s tem tudi predpisana vsebina ocenjevanih listov strokovne komisije, ki ocenjuje vloge, prispele na javni razpis. Iz splošnih meril javnega razpisa tudi nesporno izhaja, da morajo vsi projekti izpolnjevati tudi štiri splošna merila. Po presoji sodišča je strokovna komisija pravilno ocenila, da projekt tožnika ne izkazuje izpolnjevanja 1. in 4. merila, ki jih je strokovna komisija navedla, tožena stranka pa povzela v svoji odločbi. Glede na posebnost postopka javnega razpisa je po presoji sodišča v pristojnosti strokovnih komisij, da ocenijo in ovrednotijo posamezne projekte. Pri postopku javnega razpisa gre namreč za poseben postopek, kjer je ključnega pomena, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, enako obravnavani. Vsem prijavljenim na razpis je namreč zagotovljena pravica, da pod enakimi pogoji sodelujejo v postopku javnega razpisa in se potegujejo za dodelitev razpoložljivih sredstev, skladno s pogoji razpisa. Uspeh na razpisu je od vsakega prijavitelja odvisen zlasti od tega, kako je posamezni projekt vrednoten glede na v razpisu vnaprej določene kriterije. Po navedenem se lahko enako obravnavanje vseh prijavljenih na razpisu doseže zgolj tako, da se vsem prijavljenim kot izhodišče za oceno zagotovi enakovredno obravnavanje ob prijavi. To pa nikakor še ne pomeni, da bo na razpisu vsak od prijavljenih s svojo vlogo oziroma projektom tudi uspel oziroma pridobil sredstva v zaprošeni višini. Glede na posebnost postopka javnega razpisa je tudi v pristojnosti strokovne komisije, da po vnaprej predpisanih kriterijih ovrednoti projekte vseh prijavljenih na javni razpis, kar je bilo v obravnavanem primeru tudi storjeno. Prvostopni upravni organ je zato po presoji sodišča dejansko stanje popolno in pravilno ugotovil in ga tudi argumentirano obrazložil. Iz obrazložitve jasno izhaja, katera merila so bila pri ugotavljanju upravičenosti do financiranja upoštevana in katera dejstva so bila pri tem odločilna. Upravni organ pa je z izpodbijanim sklepom tožnika tudi seznanil z dejstvi in okoliščinami, na podlagi katerih je odločil o financiranju. Glede ugovora tožnika, da mu niso bile dane enake možnosti, sodišče pripominja, da so ugovori povsem splošne in pavšalne narave, zato jih sodišče tudi ni moglo konkretno presojati. Po presoji sodišča pa je bila strokovna komisija, ki je ocenjevala projekt tožnika sestavljena in je delovala v skladu z določi 218. do 225. člena Pravilnika. Pri ocenjevanju je tudi pravilno upoštevala kriterije in merila, navedena v spornem javnem razpisu.

Tožbene ugovore je sodišče zavrnilo, ker jih tožeča stranka ni v zadostni meri argumentirano obrazložila niti ni zanje ponudila dokazov.

Ker je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, sodišče pa v postopku pred njegovo izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnila.