Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS Sodba Pdp 547/2018

ECLI:SI:VDSS:2018:PDP.547.2018 Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

plača razvrstitev v plačni razred sistem plač v javnem sektorju
Višje delovno in socialno sodišče
5. december 2018
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Z aneksom h kolektivni pogodbi se je sicer določila oziroma spremenila uvrstitev delovnih mest in nazivov plačne podskupine C3 v plačne razrede, ni pa bila s tem spremenjena že tožnikova plača. Tožnik je bil tudi v naziv imenovan šele 6. 9. 2016. Sprememba plače je bila posledica spremembe akta o sistematizaciji, torej akta, izdanega na podlagi aneksa h kolektivni pogodbi. Neutemeljene so zato pritožbene navedbe, da bi morala tožena stranka skladno s četrtim odstavkom 3. člena ZSPJS v 15 dneh po uveljavitvi aneksa tožniku poslati obvestilo o spremembi plačnega razreda in naziva ter predlog novega aneksa k pogodbi o zaposlitvi. Ta obveznost, ki jo je tožena stranka tudi izpolnila, je namreč nastopila šele po spremembi akta o sistematizaciji.

Neposredna uporaba določb zakonov, predpisov in drugih aktov, izdanih na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami, s katerimi je določena plača javnega uslužbenca ali funkcionarja, je skladno s petim odstavkom 3. člena ZSPJS predvidena le v primeru nepravilne določitve plače javnemu uslužbencu s pogodbo o zaposlitvi, odločbo oziroma sklepom v drugačni višini, za kar pa v obravnavani zadevi ne gre.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka zavrnilo zahtevek: - da se sklep tožene stranke št. ... z dne 14. 12. 2016 razveljavi, sklep tožene stranke št. ... z dne 6. 9. 2016 pa se glede uvrstitve v plačni razred spremeni tako, da se tožnik kot javni uslužbenec na podlagi Zakona o sistemu plač v javnem sektorju uvrsti z dnem 23. 7. 2016 v 33. plačni razred in se mu za opravljeno delo v polnem delovnem času in glede na pričakovane delovne rezultate določi osnovna plača v višini 1.544,88 EUR, - da je tožena stranka dolžna tožniku za čas od 23. 7. 2016 do 5. 9. 2016 obračunati razliko v plači med plačo za 33. plačni razred, v katerega bi moral biti tožnik razvrščen, in dejansko izplačano plačo za 31. plačni razred in od bruto mesečnih zneskov plače odvesti predpisane davke in prispevke ter tožniku izplačati pripadajoči neto znesek razlike v plači, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsake posamezne razlike v plači dalje do plačila.

Sklenilo je, da je tožena stranka dolžna tožniku v roku 8 dni povrniti stroške postopka v višini 163,86 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila (II. točka izreka).

2. Tožnik v pritožbi pritožbenemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku, toženi stranki pa naloži v plačilo tožnikove pravdne stroške. Navaja, da je iz Stavkovnega sporazuma razvidno, da je bilo dogovorjeno, da naj bi 30. 6. 2016 prišlo do sklenitve Aneksa h kolektivni pogodbi za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljevanju KPDU). V Stavkovnem sporazumu pa ni bilo določeno, da spremembe veljajo v roku 45 dni po sprejemu ali uveljavitvi aneksa. Aneks, s katerim se je določila nova uvrstitev delovnih mest in nazivov, je bil v Uradnem listu RS objavljen 22. 7. 2016, veljati pa je začel naslednji dan, tj. 23. 7. 2016. Če bi bil namen aneksa, da stopi v veljavo 45 dni po sprejemu, potem bi to moral določiti 4. člen aneksa št. 2 h KPDU. Ker pa aneks tega ni določil, do spremembe uvrstitve plačnih razredov ni prišlo šele 45 dni po njegovi objavi ali uveljaviti. Že iz samih določb Stavkovnega sporazuma je razvidno, da je bila obveznost sklenitve aneksa dogovorjena za čas do 30. 6. 2016. Nikjer v stavkovnem sporazumu ni bilo določeno, da spremembe veljajo v roku 45 dni po sprejemu ali uveljavitvi aneksa. Poudarja, da je aneks določil le uskladitev akta o sistematizaciji z aneksom najkasneje v roku 45 dni od uveljavitve aneksa, kar pa ne pomeni, da je bil s tem dogovorjen zamik za 45 dni glede uvrstitve delovnih mest v plačne razrede. Skladno z drugim odstavkom 13. člena ZSPJS se delovna mesta v plačni podskupini C3 uvrščajo v plačne razrede s kolektivno pogodbo dejavnosti, ne pa z aktom o sistematizaciji. Veljavnost aneksa torej ni bila vezana na sprejem bodočega akta o sistematizaciji ali na določbe Stavkovnega sporazuma. Navaja, da bi skladno s četrtim odstavkom 3. člena ZSPJS tožena stranka najkasneje v 15 dneh po uveljavitvi aneksa morala tožniku poslati obvestilo o spremembi plačnega razreda in naziva ter predlog novega aneksa k pogodbi o zaposlitvi. Ker tega tožena stranka ni storila, se skladno s petim odstavkom 3. člena ZSPJS določila aneksa o izhodiščnih plačnih razredih in tožnikovem nazivu, uporabljajo neposredno. Tožnik je bil zato že s 23. 7. 2016 uvrščen v 33. plačni razred ter s tem upravičen do izplačila razlike. Nepravilno je zato stališče sodišča prve stopnje, da ZSPJS določa, da spremembe v plači veljajo v 15 dneh od spremembe, ki je posledica spremembe zakona ali kolektivne pogodbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.), ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje in na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo.

5. Neodločilna je pritožbena navedba, da iz stavkovnega sporazuma ne izhaja, da spremembe začnejo veljati šele v roku 45 dni po sprejemu ali uveljavitvi aneksa. Do sklenitve aneksa je dejansko prišlo. Aneks, sklenjen med Vlado RS in reprezentativni sindikati javnega sektorja, je začel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, tj. 23. 7. 2016. Aneks pa je v 3. členu določil rok za uskladitev aktov, in sicer da se akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest uskladi z aneksom najkasneje v roku 45 dni od uveljavitve aneksa. To pa je bistveno za odločitev v konkretni zadevi. Iz aneksa izrecno izhaja, da ima Vlada RS 45 dni časa od uveljavitve aneksa, da sprejme akt o notranji sistemizaciji, ki je lahko predstavljal edino pravno podlago za določitev (nove) tožnikove plače. Glede na to niti ni pomembna ugotovitev sodišča prve stopnje, da ta časovni odlog izhaja že iz samega stavkovnega sporazuma, saj je 45 dnevni rok za uskladitev sprememb določen v samem aneksu, ki je po svoji naravi sporazum med Vlado RS in reprezentativni sindikati javnega sektorja. Kot pa je ugotovilo že sodišče prve stopnje, je bil akt o sistematizaciji spremenjen 6. 9. 2016, kar je znotraj roka določenega z aneksom. Istega dne je bil tožniku izdan tudi sklep in odločba o imenovanju v uradniški naziv.

6. Skladno z drugim odstavkom 3. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS, Ur. l. RS, št. 95/2007 in nasl.) se plača določi s pogodbo o zaposlitvi, odločbo oziroma sklepom in ne z aneksom h kolektivni pogodbi, kot se za to neutemeljeno zavzema tožnik. To izhaja tudi iz tretjega odstavka 3. člena ZSPJS, ki določa, da se v pogodbi o zaposlitvi, odločbi oziroma sklepu javnemu uslužbencu in funkcionarju ne sme določiti plače v drugačni višini, kot je določena z zakonom, predpisi in drugimi akti, izdanimi na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami. Pravno nepomembna je zato pritožbena navedba, da z aneksom ni bil dogovorjen zamik glede uvrstitve delovnih mest v plačne razrede, saj se ta skladno z drugim odstavkom 13. člena ZSPJS uvršča za delovna mesta v plačni podskupini C3 s kolektivno pogodbo dejavnosti, ne pa z aktom o sistematizaciji.

7. Z aneksom h kolektivni pogodbi se je sicer določila oziroma spremenila uvrstitev delovnih mest in nazivov plačne podskupine C3 v plačne razrede, ni pa bila s tem spremenjena že tožnikova plača. Tožnik je bil tudi v naziv imenovan šele 6. 9. 2016. Sprememba plače je bila posledica spremembe akta o sistematizaciji, torej akta, izdanega na podlagi aneksa h kolektivni pogodbi. Neutemeljene so zato pritožbene navedbe, da bi morala tožena stranka skladno s četrtim odstavkom 3. člena ZSPJS v 15 dneh po uveljavitvi aneksa tožniku poslati obvestilo o spremembi plačnega razreda in naziva ter predlog novega aneksa k pogodbi o zaposlitvi. Ta obveznost, ki jo je tožena stranka tudi izpolnila, je namreč nastopila šele po spremembi akta o sistematizaciji.

8. Neutemeljeno je pritožbeno zavzemanje, da je treba določbe aneksa o izhodiščnih plačnih razredih in tožnikovem nazivu neposredno uporabiti, kot to določa peti odstavek 3. člena ZSPJS, ker tožena stranka ni ravnala skladno s četrtim odstavkom 3. člena ZSPJS. Neposredna uporaba določb zakonov, predpisov in drugih aktov, izdanih na njihovi podlagi ter kolektivnimi pogodbami, s katerimi je določena plača javnega uslužbenca ali funkcionarja, je skladno s petim odstavkom 3. člena ZSPJS predvidena le v primeru nepravilne določitve plače javnemu uslužbencu s pogodbo o zaposlitvi, odločbo oziroma sklepom v drugačni višini, za kar pa v obravnavani zadevi ne gre.

9. Pritožba sicer pravilno opozarja, da stališče sodišča prve stopnje, da četrti odstavek 3. člena ZSPJS določa, da spremembe v plači veljajo v 15 dneh od spremembe zakona ali kolektivne pogodbe, ni pravilno, vendar to ne vpliva na sicer pravilno odločitev sodišča. Kot že obrazloženo, četrti odstavek 3. člena ZSPJS zgolj določa, da je treba javnega uslužbenca v 15 dneh po spremembi plače obvestiti s pisnim obvestilom in mu hkrati izročiti pisni predlog ustreznega aneksa k pogodbi o zaposlitvi, odločbi oziroma sklepu. V obravnavani zadevi pa je prišlo do spremembe plače s spremembo akta o sistematizaciji 6. 9. 2016. 10. Ker niso podani uveljavljeni pritožbeni razlogi, niti razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia