Jedro

Za izdajo odločbe o začetku razlastitvenega postopka po prvem odstavku 100. člena ZUreP-1, kar je predmet odločanja v tej zadevi, je pomembna le izkazana javna korist, ki jo ZUreP-1 opredeljuje v prvem in drugem odstavku 93. člena.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ ugotovil, da je izkazana javna korist za razlastitev lastninske pravice na delu nepremičnine parc. št. 489/3 k.o. ..., v lasti tožnikov, vsakega do ½, in v tem delu uvedel postopek razlastitve (I. točka izrek); odločil, da je ta odločba podlaga za vpis zaznamka o začetku postopka razlastitve lastninske pravice na tem delu te nepremičnine v zemljiški knjigi (II. točka izreka); da dokler postopek razlastitve ni pravnomočno končan, ni dopusten promet s to nepremičnine ali njeno bistveno spreminjanje, razen prodaje razlastitveni upravičenki Občini Ig oziroma prodaje tretji osebi, če se razlastitvena upravičenka s tem strinja, pri čemer je pravni posel, sklenjen v nasprotju s to določbo, ničen (III. točka izreka); da se razlastitveni upravičenki dovoli izvedba postopka parcelacije, v katerem se odmeri del te parcele za potrebe javne občinske ceste (IV. točka izreka); da morata lastnika oziroma uporabnika te nepremičnine dovoliti dostop do nje osebam, ki se izkažejo z ustreznim pooblastilom razlastitvene upravičenke na podlagi pogodbe za izvedbo postopka parcelacije in s to pravnomočno odločbo, s tem da morata biti o začetku pripravljalnih del pisno obveščena najmanj sedem dni pred začetkom izvajanja del (V. točka izreka); da je rok za izvedbo pripravljalnih del osem mesecev od pravnomočnosti te odločbe, s tem da se zahteva za razlastitev tega dela nepremičnine zavrne, če pripravljalna dela ne bodo izvedena v postavljenem roku (VI. točka izreka) ter da bo o stroških postopka odločil s posebnim sklepom (VII. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izhaja, da je Občina Ig (razlastitvena upravičenka) predlagala razlastitev dela predmetne nepremičnine v izmeri 189 m2 za potrebe razširitve Barjanske ceste, kar izhaja iz grafičnega dela Odloka o prostorskem redu Občine Ig. Ugotavlja, da je bila Barjanska cesta kategorizirana na podlagi Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest in kolesarskih poti v Občini Ig in tako sodi med gospodarsko javno infrastrukturo ter da predstavlja dostopno pot za več kot 20 stanovanjskih hiš. V tem delu jo je treba razširiti zaradi zagotavljanja varnega prometa in omogočanja vožnje tudi tovornim vozilom. Upravičenka na tem delu Barjanske ceste ne razpolaga z drugo nepremičnino. V nadaljevanju pojasnjuje, da je podana tudi sorazmernost med javno koristjo in posegom v lastninsko pravico.

3. Drugostopenjski organ je pritožbo tožnikov zavrnil. 4. Tožnika se z izpodbijano odločbo ne strinjata in zoper njo vlagata tožbo. Navajata, da je zmotna presoja organa, da je izkazana javna korist za razlastitev njune lastninske pravice na delu parc. št. 489/3, k.o. ..., ter da je organ kršil načelo kontradiktornosti, ker ni upošteval njunih argumentov, poslanih po elektronski poti že pred ustno obravnavo. Del parcele, ki je predmet razlastitve, za izgradnjo občinske ceste in komunalne infrastrukture po njunem mnenju namreč ni potreben, kar v tožbi natančno pojasnjujeta. Menita, da bi prvostopenjski organ moral izvesti predlagani dokaz z ogledom terena. Izpostavljata še, da bi se predmetna parc. št. 489/3 z razlastitvijo bistveno zožila in s tem izgubila svojo tržno vrednost. Sodišču predlagata, naj po izvedbi predlaganih dokazov (poleg ogleda terena predlagata tudi postavitev izvedenca ustrezne stroke in zaslišanje strank), tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi, toženki pa naloži povrnitev njunih stroškov upravnega postopka in upravnega spora.

5. Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravni spis zadeve.

6. Stranka z interesom, razlastitvena upravičenka Občina Ig, v odgovoru na tožbo predlaga zavrženje tožbe, podrejeno njeno zavrnitev. Odgovarja na tožbene navedbe in poudarja, da je javna korist v tem primeru izkazana.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Med strankama je sporna odločitev organa, izdana na podlagi 100. člena ZUreP-1, o začetku razlastitvenega postopka dela nepremičnine parc. št. 489/3, k.o. ..., ki je v lasti tožnikov, vsakega do ½, in sicer v izmeri 189 m2. Ni pa spora o tem, da je Barjanska cesta na predmetnem delu te nepremičnine predvidena za razširitev, kar sicer izhaja iz grafičnega dela Odloka o prostorskem redu Občine Ig1, niti ni sporno, da je bila kategorizirana na podlagi Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest in kolesarskih poti v Občini Ig ter da ta del predmetne nepremičnine v naravi že sedaj predstavlja del Barjanske ceste.

9. Iz določb ZUreP-1, ki urejajo razlastitev, ter sodne prakse Vrhovnega sodišča (sodba X Ips 37/2015 z dne 6. 4. 2016) in Upravnega sodišča (sodba in sklep I U 701/2016 z dne 13. 4. 2017) izhaja, da razlastitveni postopek poteka v dveh fazah. Upravni organ v primerih iz prvega odstavka 93. člena ZUreP-1, ki glede na predvideno gradnjo pride v poštev v tem primeru, najprej izda odločbo o začetku razlastitvenega postopka, v kateri ugotovi, ali je javna korist izkazana, in odloči o uvedbi postopka (prvi odstavek 100. člena ZUreP-1), v drugi pa odloči o sami razlastitvi (prvi odstavek 102. člena ZUreP-1).

10. V prvi fazi torej presoja, ali so izpolnjeni v zakonu določeni pogoji za uvedbo postopka, to je ali je izkazana javna korist. V drugi fazi pa se ugotavlja, ali so za odvzem lastninske pravice na nepremičnini izpolnjeni zakonski pogoji iz drugega odstavka 92. člena ZUreP-1, to je ali je razlastitev nujno potrebna za dosego javne koristi, ali obstoji sorazmerje med koristjo in posegom v zasebno lastnino ter ali država oziroma občina razpolaga z drugo ustrezno nepremičnino za dosego istega namena (tretji odstavek 92. člena ZUreP-1). To pomeni, da je javna korist, ki mora biti izkazana za uvedbo razlastitvenega postopka, splošna, saj še ne zagotavlja, da bo zahtevi za razlastitev ugodeno oziroma da ji bo ugodeno v takem obsegu, kot je predlagan2. 11. Za izdajo odločbe o začetku razlastitvenega postopka po prvem odstavku 100. člena ZUreP-1, kar je kot rečeno predmet odločanja v tej zadevi, je tako pomembna le izkazana javna korist, ki jo ZUreP-1 opredeljuje v prvem in drugem odstavku 93. člena, ki določa, za katere namene se nepremičnina lahko razlasti, med drugim - kot v obravnavanem primeru - za gradnjo gospodarske javne infrastrukture. Pri tem se šteje, da je javna korist za nepremičnine te vrste izkazana, če so te predvidene v državnem oziroma občinskem lokacijskem načrtu (tretji odstavek 93. člena ZUreP-1). Kasneje sprejeti Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) v zvezi s tem v 109. členu določa, da se šteje, da je javna korist iz tretjega odstavka 93. člena ZUreP-1 izkazana, če so v grafičnem delu državnega prostorskega načrta, občinskega prostorskega načrta ali občinskega podrobnega prostorskega načrta nepremičnine določene tako, da jih je mogoče identificirati v zemljiškem katastru. Za pozitivno odločitev o uvedbi razlastitvenega postopka tako zadostuje, da je na pojasnjen način izpolnjen navedeni pogoj iz tretjega odstavka 93. člena ZUreP-1 in 109. člena ZPNačrt. 12. Glede na navedeno je javno korist prvostopenjski organ v izpodbijani odločbi ustrezno utemeljil s tem, ko je pojasnil, da je predmetna nepremičnina parc. št. 489/3 v Odloku o prostorskem redu Občine Ig predvidena za razširitev Barjanske ceste na Igu, ki je bila kategorizirana kot lokalna cesta na podlagi Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest in kolesarskih poti v Občini Ig (ta cesta je v 5. členu Odloka označena pod zaporedno št. 127) in sodi med gospodarsko javno infrastrukturo, v dokaz česar je razlastitvena upravičenka v tem upravnem postopku predložila izsek iz grafičnega dela Prostorskega reda Občine Ig - infrastruktura za to nepremičnino. Drugostopenjski organ je v pritožbeni odločbi obrazložitev izpodbijane prvostopenjske odločbe v tem delu dopolnil3 z ugotovitvijo, da je iz predloženega Potrdila o namenski rabi zemljišča z dne 22. 12. 2016, katerega priloga je tudi Izsek iz Prostorskega reda Občine Ig - kopija kartografskega dela prostorskega akta, razvidno, da gre za območje lokalne ceste, podrobnejša namenska raba pa je LC - prometna infrastruktura ter da jo je mogoče identificirati v katastru, to je s šifro katastrske občine in številko parcele. Tako je javna korist - upoštevaje tretji odstavek 93. člena ZUreP-1 in 109. člen ZPNačrt - tudi po presoji sodišča izkazana, izpodbijana odločba pa pravilna in zakonita.

13. Ker je po povedanem za odločitev pravno pomembna samo izkazana javna korist, to pa je, kot rečeno, organ ugotovil, sodišče ni presojalo ostalih tožbenih ugovorov (glede nujnosti in sorazmernosti posega razlastitve ter razpolaganja z drugo ustrezno nepremičnino). Tako je ravnalo kljub temu, da se organ v izpodbijani odločbi sicer spušča v presojo drugih okoliščin, ki jih bo moral ugotavljati v nadaljnjem ugotovitvenem postopku ter o njih odločiti (glede na uspeh postopka).

14. V zvezi z ugovorom kršitve kontradiktornosti, ker naj organ ne bi upošteval elektronske vloge tožnikov z dne 15. 3. 2017, sodišče ugotavlja, da je bila iz tega razloga po pritožbi tožnikov odpravljena prvostopenjska odločba z dne 4. 4. 2017; v ponovljenem postopku, ki se je na prvi stopnji končal z izpodbijano odločbo, pa je organ ponovno razpisal ustno obravnavo, na katero je bila, kot ugotavlja drugostopenjski organ v pritožbeni odločbi, pravilno vabljena pooblaščenka tožnikov, ki se ustne obravnave ni udeležila. Teh ugotovitev drugostopenjskega organa tožnika v tožbi ne prerekata. To pomeni, da jima je bila (po njuni pooblaščenki) omogočena udeležba na ustni obravnavi in s tem kontradiktornost. Sicer pa se njune navedbe v vlogi z dne 15. 3. 2017 ne nanašajo na pravno relevantno dejstvo za odločitev v tej zadevi (to je na izkazanost javne koristi na način, predpisan v prvem in tretjem odstavku 93. člena ZUreP-1 in 109. členu ZPNačrt), tako da za odločitev v tej (prvi) fazi postopka razlastitve niso pravno pomembne. Zato s tem ugovorom ne moreta uspeti.

15. Po vsem povedanem je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

16. V zadevi je odločilo na nejavni seji na podlagi druge alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1. Pravno relevantno dejstvo za odločitev o tej zadevi je, kot že pojasnjeno, izkazanost javne koristi na način, predpisan v prvem in tretjem odstavku 93. člena ZUreP-1 in 109. členu ZPNačrt. Ker se v tožbi predlagani dokazi ne nanašajo na obstoj navedenega pravno odločilnega dejstva, sodišče ni izvedlo glavne obravnave in predlaganih dokazov.

17. Stroškovni zahtevek tožnikov je zavrnilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka. Stroškovni zahtevek razlastitvene upravičenke pa je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v povezavi s prvim odstavkom 155. člena tega zakona (vse v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), saj glede na potek postopka in na vsebino odgovora na tožbo po presoji vseh okoliščin zadeve ocenjuje, da ni bil potreben.

1 Po drugi alineji prvega odstavka 110. člena ZPNačrt se za potrebe izdaje gradbenega dovoljenja in za potrebe izvajanja drugih predpisov z dnem uveljavitve tega zakona šteje prostorski red občine po ZUreP-1 za občinski prostorski načrt. 2 Glej sodbo Vrhovnega sodišča X Ips 37/2015 z dne 6. 4. 2016 ter sodbo in sklep Upravnega sodišča I U 701/2016 z dne 13. 4. 2017. 3 V skladu z določbo tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) organ druge stopnje, če spozna, da je izrek odločbe prve stopnje zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi, navede v svoji odločbi pravilne razloge, pritožbo pa zavrne.