Jedro

Pravno svetovanje se dodeli z namenom, da določen kvalificiran pravni strokovnjak v pravnem mnenju poda oceno o dejanskih in pravnih vprašanjih o tem, ali ima vložitev tožbe verjeten izgled za uspeh.

Opredelitev zaprošene brezplačne pravne pomoči prosilca v sami prošnji še ne pomeni, da tožena stranka po proučitvi zadeve glede na okoliščine zadeve in glede na oceno, da bo dosežen pričakovani rezultat, ne more določiti drugačne oblike in obsega pomoči, kot je zahtevana. V skladu s prvim in drugim odstavkom 28. člena ZBPP namreč tožena stranka ni strogo vezana na zahtevek oz. zaprošeno obliko pravne pomoči, saj zakon določa, da se brezplačna pravna pomoč dodeli zgolj praviloma v obsegu, kot jo uveljavlja prosilec.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Upravnega sodišča v Ljubljani, št. Bpp 174/2020 z dne 19. 8. 2020 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja v zvezi s tožbo zoper odločbo Informacijskega pooblaščenca, št. 07109-2/2020/10 z dne 28. 7. 2020. Iz obrazložitve izhaja, da kljub navedbi tožnika, da prosi za nujno brezplačno pomoč dejansko uveljavlja brezplačno pravno pomoč za pravno svetovanje po prvi alineji prvega odstavka 26. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Ugotavlja, da je vrsta pravnega sredstva, ki jo ima prosilec na razpolago zoper odločbo pooblaščenca z dne 28. 7. 2020, jasno razvidna že iz pravnega pouka odločbe, v katerem je določno zapisano, da je zoper odločbo dopustna vložitev tožbe v upravnem sporu, in sicer v roku 30 dni od prejema odločbe. Prosilec pa tudi z ničemer ni izkazal, zakaj zaprošeno BPP sploh potrebuje, čeprav je vrsta pravnega sredstva, ki jo ima na razpolago zoper odločbo pooblaščenca z dne 28. 7. 2020 jasno razvidna že iz pravnega pouka odločbe. Da bi BPP potreboval zaradi razjasnitve iz odločbe pooblaščenca z dne 28. 7. 2020, pa v prošnji za dodelitev BPP ne navede niti pavšalno. Dodeljevanje zaprošene BPP, to je pravnega svetovanja glede zadev, za katere je prosilcu že z strani organa, ki je odločbo izdal, jasno pojasnjeno kakšno pravno sredstvo mu je dano na razpolago, in kakšen je postopek uveljavljanja le-tega, v odločbi pa je jasno navedena tudi pravna podlaga ter razlogi za sprejem odločitve, brez da bi prosilec v prošnji vsaj pavšalno navedel, v zvezi s čim, to je kakšnim pravnim vprašanjem potrebuje pravno svetovanje, je nesmiselno.

2. Tožeča stranka izpodbija takšno odločitev s tožbo po vseh točkah prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu – v nadaljevanju ZUS-1. Navaja, da je toženka zmotno in nepopolno ugotovila dejansko stanje ter nepravilno uporabila materialno pravo, saj 28. člen ZBPP določa, da lahko organ za BPP določi tudi drugačen obseg posameznih oblik BPP, kot je zaprosil tožnik. Zato bi lahko, če je presodil, da tožnik ni zaprosil za primerno obliko BPP, sam določil obliko BPP, ne pa da je prošnjo tožnika zavrnil. Tudi ne drži navedba toženke, da tožniku skladno z ZBPP ni mogoče dodeliti BPP v obliki pravnega svetovanja, saj takšno obliko določa 1. alinea prvega odstavka 26. člena ZBPP ter tudi ne, da dodelitev BPP ni smiselna, ker tožnik niti pavšalno ni navedel, za razjasnitev katerih vprašanj in okoliščin potrebuje zaprošeno BPP. Tega tožniku tudi ni bilo treba, saj pravno svetovanje opredeljuje tretji odstavek 26. člena ZBPP. Toženka bi tako morala tožniku dodeliti BPP, saj že iz samih prilog k prošnji navedeno smiselno izhaja, to pa je v zvezi z odločbo ZPKZ Maribor, v povezavi z odločbo Informacijskega pooblaščenca, ki je izdal dokončni upravni akt. Tožnik predlaga, da sodišče tožbi ugodi.

3. Tožba je utemeljena.

4. BPP se lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji ter pred Ustavnim sodiščem Republike Sloveniji in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka (prvi odstavek 7. člena ZBPP). Konkretne oblike BPP so določene v 26. členu ZBPP, ki v prvem odstavku določa, da se BPP v isti zadevi lahko dodeli za pravno svetovanje: za sestavo, overitev in potrditev listin o pravnih razmerjih, dejstvih in izjavah; za pravno svetovanje in zastopanje za sklenitev izvensodne poravnave; za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodiščem na prvi in drugi stopnji; za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi; za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z ustavno pritožbo; za pravno svetovanje in zastopanje pred mednarodnimi sodišči; za pravno svetovanje in zastopanje pri vložitvi pobude za oceno ustavnosti ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.

5. BPP se praviloma dodeli v obsegu, kot jo uveljavlja prosilec in za čas, potreben glede na obliko, ki je bila dodeljena (prvi odstavek 28. člena ZBPP). Tožena stranka pa lahko določi drugačen obseg posameznih oblik BPP, če oceni, da bo tudi s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovani rezultat ali določi oz. omeji vrsto storitev, oz. število ur pravnega svetovanja (drugi odstavek 28. člena ZBPP).

6. V vloženi prošnji za dodelitev BPP je tožnik zaprosil za BPP za pravno svetovanje kot to določa 1. alineja prvega odstavka 26. člena ZBPP. V priloženem obrazcu Prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči pa je v rubriki pod točko III. Podatki o zadevi, pravna zadeva, navedel "Tožba zoper odločbo informacijskega pooblaščenca št. 07109-2/220/10 z dne 28. 7. 2020 v povezavi z odločbo ZPKZ MB št. 720-422/2017/988 z dne 8. 1. 2020 + PRILOGA". Tej prošnji je priložil tudi odločbo Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Zavoda za prestajanje kazni Maribor, št. 720-422/2017/988 z dne 8. 1. 2020 in odločbo Informacijskega pooblaščenca št. 07109-2/220/10 z dne 28. 7. 2020. Iz odločbe ZPKZ MB z dne 8. 1. 2020 izhaja, da se tožniku ne omogoči vpogleda in se mu ne izroči kopij videonadzornih posnetkov nadzornih kamer v zvezi z dogodkom z dne 27. 11. 2019, iz katerih naj bi bil razviden on, delivec kosila in pravosodni policist, iz odločbe Informacijskega pooblaščenca z dne 28. 7. 2020 pa, da se pritožba prosilca z dne 12. 1. 2020 zoper odločbo upravljavca št. 720-422/2017/288 z dne 8. 1. 2020 zavrne. Tožnik je torej že v prošnji za BPP jasno navedel, da želi pravno svetovanje v zvezi z morebitno vložitvijo tožbe zoper odločbo Informacijskega pooblaščenca v zvezi z odločbo ZKZP Maribor.

7. BPP v obliki pravnega svetovanja je namenjena proučitvi pravnega položaja in ustreznih pravnih predpisov, zaradi seznanitve upravičenca z vsemi vprašanji in okoliščinami, ki so pomembne za njegove pravice, obveznosti in pravna razmerja ter o pogojih, obliki in vsebini pravnih sredstev in postopkov za njihovo varovanje (tretji odstavek 26. člena ZBPP). Glede na takšno zakonsko opredelitev, ob tem ko je tožnik v prošnji jasno navedel, da želi pravno svetovanje v zvezi z vložitvijo tožbe zoper odločbo Informacijskega pooblaščenca, sodišče zaključuje, da od tožnika kot laične stranke ni mogoče pričakovati, da bo opredelil sporna pravna in dejanska vprašanja v prošnji za BPP, saj navedeno lahko opredeli le kvalificirani pravni strokovnjak po vpogledu v obe upravni odločbi (ZPKZ MB in Informacijskega pooblaščenca). Pravno svetovanje se dodeli prav iz razloga, da določen kvalificiran pravni strokovnjak v pravnem mnenju poda oceno o dejanskih in pravnih vprašanjih o tem, ali ima vložitev tožbe verjeten izgled za uspeh. Tako so zmotni dejanski zaključki organa za BPP v tč. 8 izpodbijane odločbe, da je dodelitev BPP za pravno svetovanje v konkretni zadevi, ker tožnik ni navedel, v zvezi s kakšnim pravnim vprašanjem potrebuje pravno svetovanje, iz izpodbijane odločbe pa jasno izhaja, kakšno pravno sredstvo ima na razpolago, nesmiselne.

8. Ker je organ za BPP napačno presodil dejansko stanje, pravo dejansko stanje pa je treba ugotoviti v upravnem postopku, saj organ za BPP zaradi zavrnitve tožnikove prošnje za BPP iz razloga nesklepčnosti le-te, pogojev za dodelitev BPP še ni presojal, je sodišče v skladu z 2. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo prvostopnemu organu v ponovni postopek.

9. V obravnavani zadevi sodišče samo ni moglo odločiti o stvari, saj podatki postopka za to ne dajejo zanesljive podlage, v posledici česar sodišče tudi ni razpisalo glavne obravnave (analogna uporaba prvega odstavka 65. člena ZUS-1).

10. Sodišče glede na navedbe v tožbi, da bi lahko organ za BPP sam določil obliko BPP, če je presodil, da tožnik ni zaprosil za primerno obliko BPP, še pripominja, da opredelitev zaprošene BPP prosilca v sami prošnji ne pomeni, da tožena stranka po proučitvi zadeve glede na okoliščine zadeve in glede na oceno, da bo dosežen pričakovani rezultat, ne more določiti drugačne oblike in obsega BPP, kot je zahtevana. V skladu s prvim in drugim odstavkom 28. člena ZBPP namreč tožena stranka ni strogo vezana na zahtevek oz. zaprošeno obliko pravne pomoči (tako sodba Upravnega sodišča RS opr. št. I U 72/2019-9 z dne 5. 2. 2019), saj zakon določa, da se BPP dodeli zgolj praviloma v obsegu, kot jo uveljavlja prosilec.