Jedro

Pri odločanju o izvršilnih stroških je potrebnost stroškov v smislu I. odst. 38. člena ZIZ potrebno presojati izvajajoč iz dejanskega stanja vsakega posameznega, konkretnega primera.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se upnici priznajo in naložijo v plačilo dolžniku nadaljnji izvršilni stroški v znesku 10.098,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5.1.2005 do plačila, v 8 dneh.

V preostalem delu se pritožba zavrne in se v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dolžnik je upnici v roku 8 dni dolžan povrniti 7.168,00 SIT stroškov pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje upnici ni priznalo nadaljnjih stroškov izvršilnega postopka.

Proti takšnem sklepu se je zaradi zmotne uporabe materialnega prava (3. točka I. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ) pritožila upnica. V pritožbi je navedla, da mora dolžnik v skladu s V. odstavkom 38. člena ZIZ povrniti upniku na njegovo zahtevo stroške, ki so bili potrebni za izvršbo. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje dovolilo nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, s čemer se je strinjalo, da so upnici v zvezi s predlogom za razširitev izvršbe nastali stroški, zato bi jih moralo upnici tudi priznati. Noben zakon namreč ne določa, kdaj sme upnik ustaviti izvršbo in kdaj sme vložiti nov predlog za izvršbo. Zaradi navedenega je upnica predlagala, da sodišče druge stopnje njeni pritožni ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ji odmeri zahtevane nadaljnje izvršilne stroške.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom upnici ni priznalo nadaljnjih izvršilnih stroškov, priglašenih v predlogu za nadaljevanje izvršilnega postopka z novim izvršilnim sredstvom z dne 27.1.2004 v znesku 30.540,00 SIT, ki se v spisu nahaja na list. št. 6-8, k sodišču pa je prispel dne 29.1.2004 ter stroškov, priglašenih v predlogu za ustavitev izvršbe na premičnine z dne 8.7.2004 v znesku 7.800,00 SIT (list. št. 15 spisa). Upnica je v predlogu za nadaljevanje izvršbe priglasila stroške za sestavo tega predloga, poročilo stranki, pregled listin, konferenco s stranko, poizvedbe o zaposlitvi, obračune obresti in materialne stroške, prvostopno sodišče pa je presodilo, da so ti stroški nepotrebni, ker se dovoljena premičninska izvršba še ni začela opravljati, tako da še ni znano, ali bo uspešna ali ne, in ker bi upnica več izvršilnih sredstev lahko navedla že v predlogu za izvršbo. V predlogu za delno ustavitev izvršbe pa je upnica zahtevala povračilo stroškov za sestavo predloga ter materialne stroške, ki ji jih sodišče prve stopnje prav tako ni priznalo, ker umik ni bil podan zaradi ugotovitve, da upnica v premičninski izvršbi ne bo poplačana.

Takšni razlogi, ki se nanašajo na stroške v zvezi s razširitvijo izvršbe, glede na tek konkretnega izvršilnega postopka, ko od vložitve predloga za izvršbo (3.3.2003) pa do vložitve predloga za njeno razširitev (27.1.2004), razen dovolitve izvršbe (20.1.2004), dejansko niso bila opravljena nobena druga izvršilnega dejanja, niti v spisu ni podatkov o tem, da bi dolžnik na račun svojega dolga opravil kakšna plačila, sodišča prve stopnje ne prepričajo. Upnica ima namreč vse konca izvršilnega postopka možnost, da izvršbo razširi tudi z drugimi izvršilnimi sredstvi in na drugih predmetih (takšno možnost ji daje III. odstavek 34. člena ZIZ), kar pomeni, da je treba s tega vidika presojati tudi potrebnost stroškov, ki nastanejo kot posledica tako dopustnih upničinih dejanj.

Zaradi navedenega je treba nadaljevanje izvršbe z novim izvršilni sredstvom tako šteti kot izvršilno dejanje, ki ga je upnica opravila na podlagi zakona in za katerega lahko zahteva povrnitev stroškov, vendar ne vseh priglašenih stroškov, temveč zgolj tistih, ki so bili za izvršbo potrebi (V. odstavek 38. člena ZPP). Sodišče druge stopnje ji je v konkretnem primeru kot potrebne priznalo naslednje izvršilne stroške v zvezi s predlogom za nadaljevanje izvršbe: 75 točk za sestavo predloga, 2 % oziroma 1,5 točke za materialne stroške, kar skupaj z 20 % DDV znese 10.098,00 SIT. Ni pa ji priznalo nadaljnjih 75 točk za sestavo predloga, s katero je predlagala razširitev izvršbe na denarno terjatev dolžnika in je zato upravičena za takšno obrazloženo vlogo do povračila stroškov v višini 25 % iz tar. št. 18 (7. točka tar. št. 27 Odvetniške tarife, v nadaljevanju OT), prav tako ji ni priznalo po 10 točk za poročilo stranki, za pregled listin in konferenco s stranko, kar so ti stroški zajeti v postavki sestave predloga, kot tudi ne presežno priglašenih materialnih stroškov, ker v takšni višini dejansko niso izkazani (III. odstavek 13. člena OT). Upnica tudi ni upravičena do povračila priglašenih stroškov za poizvedbe o zaposlitvi, saj njihove nastanka ni dokazala (v spisu namreč ni izkazano, da je upnica te poizvedbe dejansko opravila). Prav tako nista izkazana obračuna obresti, ki za sestavo predloga za nadaljevanje že začete izvršbe z novim izvršilni sredstvom niti nista bila potrebna, kar pa je v skladu s V. odstavkom 38. člena ZIZ pogoj za priznanje izvršilni stroškov, zato se tudi ti stroški ne priznajo.

Sodišče druge stopnje pa se strinja z odločitvijo prvostopnega sodišča, da upnici ne gredo stroški v zvezi s predlogom za delni umik predloga za izvršbo, ne pa tudi z razlogi, ki jih je navedlo v izpodbijanem sklepu. Pritrditi je namreč pritožbi, da lahko upnik med postopkom umakne predlog za izvršbo brez navedbe posebnih razlogov, saj takšno njegovo upravičenje izhaja iz I. odstavka 43. člena ZIZ, kar pa ne pomeni, da se mu v vsakem primeru priznajo tudi stroški takšnega predloga. Dolžnik mora upniku povrniti le stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, pri čemer mora potrebnost izvršilnih stroškov izkazati upnik. V konkretnem primeru upnica v predlogu za delni umik predloga za izvršbo ni obrazložila potrebnosti posebne vloge za umik predloga za izvršbo na premičnine (po predhodni razširitve izvršbe), zato neutemeljeno zahteva povračilo stroškov v zvezi s takšnim predlogom (V. odstavek 38. člena ZIZ).

Pritožba upnice je tako delno utemeljena. Sodišče druge stopnje ji je delno ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da ji je priznalo nadaljnje izvršilne stroške v znesku 10.098,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5.1.2005, torej dneva izdaje sklepa sodišča prve stopnje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pri tem ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (II. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ).

Ker je upnica s pritožbo uspela, ji je dolžnik glede na njen uspeh dolžan povrniti nastale pritožbene stroške. Sodišče druge stopnje je upnici kot potrebne priznalo naslednje priglašene stroške: 100 točk za sestavo pritožbe, 20 točk za poročilo stranki ter 2 % oziroma 2,4 točk od priglašenih 10 točk za materialne stroške (III. odstavek 13, člena OT), kar skupaj z 20 % DDV znaša 16.170,00 SIT ter takso za pritožbo v znesku 11.400,00 SIT. Ni pa upravičena do povračila stroškov za pregled listin, saj so ji ti stroški priznani v okviru sestave pritožbe. Dolžnik je dolžna upnici povrniti 26 % (od pritožbeno izpodbijanih stroškov v znesku 38.340,00 SIT, je upnica s pritožbo uspela glede zneska 10.098,00 SIT) od priznanih stroškov, torej znesek 7.168,00 SIT.