Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL Sklep I Cpg 293/2023

ECLI:SI:VSLJ:2024:I.CPG.293.2023 Gospodarski oddelek

ugotovitvena tožba ugotovitev ničnosti pogodbe pravni interes za ugotovitveno tožbo začetek stečajnega postopka pridobitev ločitvene pravice v izvršilnem postopku preizkus prijavljenih terjatev tožba na ugotovitev obstoja terjatve sklep o preizkusu terjatev sprememba tožbe vmesni ugotovitveni zahtevek predhodno vprašanje materialni prekluzivni rok
Višje sodišče v Ljubljani
14. februar 2024
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

S sklepom o preizkusu terjatev v zvezi s končnim seznamom preizkušenih terjatev je bila tožnica napotena na pravdo, da v zakonsko določenem roku meseca dni po objavi sklepa o preizkusu terjatev vloži tožbo z zahtevkom za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve ter ločitvene pravice. Tožeča stranka bi lahko v tej pravdi tožbo spremenila tako, da bi, poleg obstoječega zahtevka za ugotovitev ničnosti pogodbe, uveljavljala še tožbeni zahtevek za ugotovitev neobstoja terjatve in/oziroma zahtevek za ugotovitev neobstoja ločitvene pravice, česar pa ni storila.

Pri ugotavljanju, ali ima tožeča stranka pravno korist od vložene ugotovitvene tožbe, mora sodišče upoštevati dejansko in pravno stanje v času zaključka postopka pred sodiščem prve stopnje.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in tožba zavrže, odločitev o pravdnih stroških v II. točki izreka pa se spremeni tako, da je dolžna tožeča stranka povrniti prvotoženki 6.054,96 EUR, drugotoženki pa 4.401,50 EUR stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje, obema v roku 15 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

II.Tožeča stranka nosi sama svoje stroške za odgovor na pritožbo ter je dolžna prvotožki povrniti 7.283,25 EUR pritožbenih stroškov v roku 15 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo presodilo, da je Pogodba o konverziji terjatev v posojilo, ki sta jo dne 25. 7. 2018 sklenili toženki v obliki notarskega zapisa notarke A. A., opr. št. SV 995/2018, nična (I. točka izreka). Toženkama je naložilo, da sta dolžni tožeči stranki nerazdelno povrniti njene pravdne stroške 14.954,60 EUR v roku petnajst dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2.Zoper navedeno sodbo je vložila pravočasno pritožbo prvotoženka. Sodbo sodišča prve stopnje je izpodbijala iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi, sodbo sodišča prve stopnje razveljavi ter tožbo zavrže oziroma da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, stroške postopka obeh toženk pa naloži v plačilo tožeči stranki, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Podrejeno je predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3.Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbo zavrne ter izpodbijano sodbo potrdi, toženkama pa nerazdelno naloži v povračilo njene stroške pritožbenega postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4.Pritožba je utemeljena.

5.V tej zadevi je tožeča stranka vložila ugotovitveno tožbo. S tožbo je zahtevala ugotovitev ničnosti Pogodbe o konverziji terjatev v posojilo, ki sta jo dne 25. 7. 2018 sklenili toženki v obliki notarskega zapisa notarke A. A., opr. št. SV 995/2018 (nadalje: Pogodba o konverziji terjatev v posojilo). S Pogodbo o konverziji terjatev v posojilo je bilo ugotovljeno, da ima prvotoženka do drugotoženke stranke terjatve v višini 383.794,20 EUR, in sicer iz naslova Pogodbe o konverziji terjatev v posojilo z dne 18. 6. 2018 v višini 36.000,00 EUR, Pogodbe št. PV P-2/2017 v višini 300.000,00 EUR in preostanka posojila po Pogodbi PV P-2/2016 v višini 47.794,20 EUR. Pogodbenici sta se dogovorili, da je namen te pogodbe konvertirati terjatev družbe B. do družbe C. v posojilo z obveznostjo vračila v 86-ih mesečnih obrokih ter da zapade prvi obrok v plačilo 10. 9. 2018, zadnji pa 10. 10. 2025. Dogovorili sta se tudi, da v kolikor posojilojemalka zamuja z vračilom dveh zaporednih obrokov, se šteje pogodba za razdrto, v posledici česar takoj zapadejo v plačilo zamujeni preostali obroki. Prvotoženka je na podlagi notarskega zapisa Pogodbe o konverziji terjatev v posojilo dne 12. 6. 2019 pri Okrajnem sodišču v Ljubljani pod opr. št. I 12314/2019 vložila predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, v katerem je navedla, da drugotoženka ni plačala nobenega obroka posojila po tej pogodbi. V izvršilnem postopku je bila nato v korist prvotoženke vpisana prisilna hipoteka na nepremičninah, ki so v lasti drugotoženke.

6.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da je podan pravni interes tožeče stranke za tožbo. Pojasnilo je, da prvotoženka v stečajnem postopku nad drugotoženko, ki se je začel 28. 2. 2022 pri Okrožnem sodišču v Ljubljani (opr. št. St 000/2019), iz naslova sklenjene Pogodbe o konverziji terjatev v posojilo prijavila svojo terjatev v skupni višini 493.454,90 EUR, ki obsega glavnico v znesku 383.794,20 EUR z obrestmi in stroški (pod zaporedno številko 92 prijavljene terjatve) ter ločitvene pravice za zavarovanje te terjatve (med drugim ločitvene pravice na nepremičninah dolžnika), zavarovano terjatev pa je stečajni upravitelj v celoti priznal. Tožeča stranka je vložila ugovor o prerekanju te terjatve1 (priloga A 54) ter bila v končnem seznamu preizkušenih terjatev napotena, da mora v drugem postopku uveljavljati zahtevek za ugotovitev obstoja ali neobstoja prerekane zavarovane terjatve. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da je tožeča stranka v tem postopku uveljavljala ustrezen zahtevek v skladu z napotitvenim sklepom. Menilo je, da bo imela v primeru, če bo tožbenemu zahtevku za ugotovitev ničnosti ugodeno, prvotoženka v stečajnem postopku nad drugotoženko enak položaj navadne upnice kot tožnica. Tožnica bi se tako lažje poplačala iz premoženja drugotoženke, ki je bilo zaradi navedenega pravnega posla zarubljeno v korist prvotoženke, s čemer je slednja pridobila položaj ločitvene upnice v stečajnem postopku nad drugotoženko.

7.Sodišče se mora pri ugotovitveni tožbi posebej ukvarjati s pravovarstveno potrebo, ki predstavlja splošno procesno predpostavko za tožbo. Predpostavka pravnega interesa od tožnika zahteva izkaz, da je njegov pravni položaj ogrožen zaradi negotovosti glede določenega pravnega razmerja, da je ugotovitvena tožba primerno sredstvo za odpravo te negotovosti in da tožnik nima možnosti drugega pravnega sredstva, s katerim bi učinkoviteje zavaroval svoj pravni položaj.2 Pravni interes za ugotovitveno tožbo je procesna predpostavka, ki mora obstajati še v trenutku zaključka glavne obravnave.3 Tudi če je ob vložitvi ugotovitve tožbe obstajal pravni interes za to tožbo, pa se to tekom pravde spremeni, je treba šteti, da je odpadel pravni interes za ugotovitveno tožbo. Takšna tožba ni več dopustna.

8.Sodišče prve stopnje v tej zadevi odloča drugič. Sodišče prve stopnje je v tej zadevi izdalo sklep VII Pg 2021/2020, z dne 15. 2. 2020, s katerim je tožbo zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrglo. Sklep sodišča prve stopnje z dne 15. 2. 2020 je bil razveljavljen s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 468/2022, z dne 12. 10. 2022, zadeva pa vrnjena sodišču prve stopnje v novo sojenje z napotkom, da naj sodišče prve stopnje pravni interes tožeče stranke presoja v luči trditev tožnice, da je prvotoženka s sklenitvijo navednega pravnega posla v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa postala imetnice judikatne terjatve. Na tej podlagi je v izvršilnem postopku pridobila zastavno pravico na nepremičninah drugotoženke, s tem pa priviligiran položaj ločitvene upnice stečajnem postopku nad drugotoženko.

9.Pri ugotavljanju, ali ima tožeča stranka pravno korist od vložene ugotovitvene tožbe,4 mora sodišče upoštevati dejansko in pravno stanje v času zaključka postopka pred sodiščem prve stopnje (dne 2. 2. 2023). Po izdaji sklepa sodišča prve stopnje z dne 15. 2. 2020, se je nad drugotoženko dne 28. 2. 2022 začel stečajni postopek. V času ponovnega odločanja o tej zadevi je treba kot bistveno upoštevati še, da je bil (po izdaji sklepa I Cpg 468/2022) v stečajnem postopku nad drugotoženko opravljen postopek preizkusa terjatev. Dne 14. 11. 2022 je bil izdan sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic.

10.Začetek stečajnega postopka ima pravne posledice za postopek izvršbe, ki je bil začet proti insolventnemu dolžniku pred začetkom postopka (tretji odstavek 132. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Če je upnik v postopku izvršbe pred začetkom stečajnega postopka pridobil ločitveno pravico in če do začetka stečajnega postopka v postopka izvršbe še ni bila opravljena prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, se postopek izvršbe ali zavarovanja prekine z začetkom stečajnega postopka (2. točka tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP). Glede ločitvenih pravic, pridobljenih v postopku izvršbe, so nadaljnja pravila določena v 280. členu ZFPPIPP (prvi odstavek 280. člena ZFPPIPP). Če je v stečajnem postopku opravljen preizkus terjatev, izvršilno sodišče na podlagi pravnomočnega sklepa o preizkusu terjatev po uradni dolžnosti preveri, ali je upnik pravočasno prijavil terjatev in ločitveno pravico, pridobljeno v postopku izvršbe. Glede na izid te preveritve v primeru, če je upnik pravočasno prijavil terjatev in ločitveno pravico, ustavi postopek izvršbe ali zavarovanja, ne da bi razveljavilo dejanja v tem postopku, na podlagi katerih je upnik pridobil ločitveno pravico in odloči, da ostane v veljavi ločitvena pravica, pridobljena v postopku izvršbe ali zavarovanja (1. točka drugega odstavka 280. člena ZFPPIPP).

11.Glede na neprerekane trditve prvotoženke je ta v stečajnem postopku nad drugotoženko pravočasno prijavila zavarovano terjatev iz naslova Pogodbe o konverziji terjatev v posojilo. V takem primeru se, kot izhaja iz navedenih določb ZFPPIPP, izvršilni postopek, v katerem je prvotoženka pridobila zastavno pravico na nepremičninah drugotoženke, najprej prekine, nato pa ustavi, ne da bi bila razveljavljena dejanja v tem postopku. Prvotoženka zato v pritožbi pravilno navaja, da izvršilno sodišče v postopku pod opr. št. I 2314/2019 ne v času prekinitve, ne kasneje, ne bo več opravljalo procesnih dejanj. Tožeča stranka tako v izvršilnem postopku ne more doseči razveljavitve opravljenih izvršilnih dejanj (iz 167. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju; ZIZ), na podlagi katerih je prvotoženka pridobila zastavno pravico na nepremičninah drugotoženke, s tem pa priviligiran položaj ločitvene upnice v stečajnem postopku nad drugotoženko. Stališče tožeče stranke, da lahko na podlagi sodbe v tem sporu v postopku izvršbe doseže odpravo nepravilnosti, s čimer je utemeljevala pravni interes za to tožbo, je zato pravno zmotno.

12.V primeru, da je v stečaju terjatev in ločitvena pravica pravočasno prijavljena in prerekana, je postopek preizkusa terjatev in ločitvenih pravic urejen v določbah 300 do 308. člena ZFPPIPP. Iz navedenih pravil sledi, da mora tisti, ki je bil napoten na pravdo, ker je prerekal upnikovo terjatev in ločitveno pravico,5 v roku meseca dni po objavi sklepa o preizkusu terjatev vložiti tožbo za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve (drugi odstavek 302. člena ZFPPIPP) oziroma tožbo za ugotovitev, da je ločitvena pravica prenehala ali da ne obstaja (2. točka drugega odstavka 308. člena ZFPPIPP). Če je upnik ali tisti, ki je prerekal terjatev oziroma ločitveno pravico upnika, s pritožbo izpodbijal sklep o preizkusu terjatev glede odločitve o preizkusu določene terjatve oziroma ločitvene pravice, začne enomesečni rok za procesno dejanje glede te terjatve oziroma ločitvene pravice teči od objave sklepa, s katerim je pritožbeno sodišče odločilo o tej pritožbi (314.a člen ZFPPIPP).

13.Tožeča stranka je v stečajnem postopku nad drugotoženko (St 000/2019) prerekala terjatev in ločitveno pravico prvotoženke. S sklepom o preizkusu terjatev z dne 14. 11. 2022, v zvezi s končnim seznamom preizkušenih terjatev z dne 8. 11. 2022, je bila napotena na pravdo, da v zakonsko določenem roku meseca dni po objavi sklepa o preizkusu terjatev vloži tožbo z zahtevkom za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve ter ločitvene pravice. Tožeča stranka bi lahko v tej pravdi tožbo spremenila tako (drugi odstavek 184. člena ZPP), da bi, poleg obstoječega zahtevka za ugotovitev ničnosti Pogodbe o konverziji terjatev v posojilo, uveljavljala še tožbeni zahtevek za ugotovitev neobstoja terjatve in/oziroma zahtevek za ugotovitev neobstoja ločitvene pravice (302. in 308. člen ZFPPIPP). Ugotovitev ničnosti Pogodbe o konverziji terjatev v posojilo bi lahko tožnica uveljavljala z vmesnim ugotovitvenim zahtevkom (tretji odstavek 181. člena ZPP), saj bi to predstavljalo prejudicialno vpršanje za odločitev o zahtevku za ugotovitev neobstoja ločitvene pravice. Tožeča stranka tožbe v postopku pred sodiščem prve stopnje ni spremenila. Rok za vložitev (spremembo) tožbe zaradi prerekanja terjatev in ločitvenih pravic je materialni prekluzivni rok.6

14.Iz navedb, ki sta jih stranki podali v pritožbenem postopku sicer ni jasno, ali je tožeča stranka (pravočasno) vložila (samostojno) tožbo z ustreznim zahtevkom,7 vendar pa to za odločitev v tej zadevi ni bistveno. V kolikor take tožbe ni pravočasno storila, tega zaradi poteka enomesečnega prekluzivnega roka ne more več storiti. V takem primeru nima pravnega interesa za tožbo v tem sporu, saj zaradi poteka roka ni možnosti, da bi v drugem postopku uveljavljala kakšno pravico ali korist, ki jo zagotavlja zakon.8 V primeru, da je tožbo z ustreznim zahtevkom pravočasno vložila, pa za tožbo za ugotovitev ničnosti Pogodbe o konverziji terjatev v posojilo nima več pravnega interesa, saj ji bo tožba za ugotovitev neobstoja terjatve oziroma ločitvene pravice zagotavljala popolnejše pravno varstvo. Vprašanje ničnosti Pogodbe o konverziji terjatev v posojilo bi predstavljalo zgolj predhodno vprašanje, o katerem v tem postopku (še) ni pravnomočno odločeno. Pritožba prvotoženke je namreč utemeljena tudi v delu, v katerem očita sodišča prve stopnje kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje v zvezi s skupnim namenom obeh pogodbenih strank za sklenitev Pogodbe o konverziji terjatev v posojilo ni izvedlo dokaza z zaslišanjem zakonitih zastopnikov obeh toženk, čeprav bi ta dokaz moralo izvesti ter zavrnitve dokaznega predloga z njunim zaslišanjem tudi ni obrazložilo. To pomeni, da bi bilo treba pritožbi prvotoženke tudi iz tega razloga ugoditi. Predpostavka pravnega interesa je določena prav zato, da se prepreči možnost nepotrebnega podvajanja postopkov. S predmetnim postopkom bi se po nepotrebnem dodatno obremenjevalo sodišče in nasprotno stranko (stroškovno, časovno,...). Zgolj z možnostjo, da se zagotovi procesne prednosti (npr. hitrejšo obravnavo tega zahtevka) pravnega interesa za tožbo ni mogoče uspešno utemeljiti.9 Pravnega interesa za tožbo za ugotovitev ničnosti Pogodbe o konverziji terjatev v posojilo zato tožeča stranka tudi s sklicevanjem na napotitveni sklep St 000/2019, z dne 14. 11. 2022, ne more uspešno utemeljiti. Tožba za ničnosti Pogodbe o konverziji terjatev v posojilo ne predstavlja več ustreznega načina, s katerim lahko tožnica doseže željeno pravno varstvo.

15.Sodišče prve stopnje je nepravilno ocenilo, da obstaja pravni interes za tožbo v tem sporu ter meritorno odločilo o tožbenemu zahtevku tako, da mu je ugodilo. Kršitev drugega odstavka 181. člena ZPP je vplivala na zakonitost izpodbijane sodbe. Do vsebinske sodbe namreč zaradi pomanjkanja pravnega interesa sploh ne bi smelo priti.10 Prvotoženka s pritožbo upravičeno uveljavlja, da je sodišče prve stopnje storilo relativno bistveno kršitev postopka s tem, ko je tožnici priznalo pravni interes za ugotovitveno tožbo. Ker je prvotoženka to kršitev uveljavljala v pritožbi, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo ter tožbo zavrglo (smiselno drugi odstavek 354. člena ZPP).

16.Če pritožbeno sodišče odločbo sodišča prve stopnje razveljavi in tožbo zavrže, odloči o stroških vsega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato sodbo sodišča prve stopnje spremenilo v II. točki izreka tako, da je tožeči stranki naložilo, da nosi sama svoje pravdne stroške pred sodiščem prve stopnje in je dolžna toženima strankama povrniti njune pravdne stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP).

17.Prvo tožena stranka je utemeljeno priglasila stroške nagrade za odgovor na tožbo po tar. št. 19/1 OT - 2300 točk, nagrade za prvo pripravljalno vlogo z dne 24. 11. 2021 po tar. št. 19/1 OT - 2300 točk, nagrade za zastopanje na prvem naroku za glavno obravnavo z dne 9. 12. 2021 po tar. št. 20/1 OT - 2300 točk, nagrade za odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko z dne 9. 12. 2021 po 6. členu OT 40 točk, nagrade za zastopanje na naroku z dne 2. 2. 2021 po tar. št. 21/2 - 1.150 točk, nagrade za odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko z dne 2. 2. 2022 po 6. členu OT - 40 točk, nagrade za končno poročilo stranki po tar. št. 43/1 OT - 50 točk, skupaj 8.180 točk, kar znaša ob upoštevanju vrednosti točke 0,6 EUR po OT 4.908,00 EUR, nadalje pa še materialne stroške po tretjem odstavku 11. člena OT v višini 55,08 EUR ter 22 % DDV, skupaj 6.054,96 EUR. Niso bili utemeljeno priglašeni stroški nagrade za posvet s stranko ter nagrade za študij spisa, saj ne gre za samostojne storitve po tar. št. 43 OT, prav tako tudi ne nagrade za zastopanje na pripravljalnem naroku z dne 9. 12. 2021 po tar. št. 21/2 OT, saj mu je sledil prvi narok, nagrade za odgovor na pritožbo z dne 29. 7. 2022 ter nagrade za stroškovnik, saj ne gre za stroške potrebne za pravdo po 155. členu ZPP.

18.Sodišče je drugo toženi stranki priznalo utemeljeno priglašene stroške nagrade za odgovor na tožbo po tar. št. 19/1 OT - 2300 točk, nagrade za zastopanje na prvem naroku za glavno obravnavo z dne 9. 12. 2021 po tar. št. 20/1 OT - 2300 točk, nagrade za zastopanje na naroku 2. 2. 2023 po tar. št. 21/2 OT - 1150 točk, odsotnost iz pisarne 2 x 1 uro po 6. členu OT - 80 točk, kar znaša 5.830 točk, ob upoštevanju vrednosti točke 0,6 EUR po OT 3.498,00 EUR, nadalje izdatke po 11. členu OT v višini 40,98 EUR ter kilometrine 68,80 EUR in 22 % DDV, skupaj 4.401,50 EUR. Niso bili utemeljeno priglašeni stroški prošenj z dne 4. 7. 2022 in 7. 11. 2022 ter sodne takse za fotokopiranje, saj gre za stroške, ki so nastali iz razlogov pri stranki sami in zato za pravdo niso bili potrebni (155. člen ZPP) .

19.Prvo toženka je s pritožbo uspela, zato ji je dolžna tožeča stranka povrniti njene pritožbene stroške, tožeča stranka pa sama nosi svoje stroške za odgovor na pritožbo (prvi odstavek 154. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je prvo toženki priznalo stroške za nagrado za pritožbo zoper sodbo po tar. št. 22/1 OT - 2875 točk ter materialne stroške po 11. členu OT v višini 38,75 točk, ob upoštevanju vrednosti točke 0,6 EUR po OT ter 5.535,00 EUR stroškov za sodno takso za pritožbo, nadalje pa še 22 % DDV, kar znaša skupaj 7.283,25 EUR.

-------------------------------

1V ugovoru o prerekanju terjatev drugih upnikov je trdila, da je Pogodba o konverziji terjatev v posojilo nična, saj je bila sklenjena z nedopustnim namenom - pridobiti prvotoženki priviligiran položaj ločitvene upnice na škodo drugih upnikov drugotoženke ter da je bila slednja ob sklepanju navednega pravnega posla insolventna.

2A. Galič, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, 2006, stran 149, prav tako tudi A. Galič, Pravni interes pri ugotovitveni tožbi, Zbornik znanstvenih razprav, LV. letnik 1995, stran 70.

3A. Galič, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, 2006, str. 153.

4Ugotovitvena tožba se lahko vloži, če je tako določena s posebnimi predpisi, če ima tožeča stranka pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja ali pristnost oziroma nepristnost kakšne listine, preden zapade dajatveni zahtevek iz takega razmerja, ali če ima tožeča stranka kakšno drugo pravno korist od vložitve take tožbe (drugi odstavek 181. člena ZPP).

5Velja, da izjava o prerekanju zavarovane terjatve vsebuje tudi izjavo o prerekanju ločitvene pravice, s katero je zavarovana ta terjatev (tretji odstavek 303. člena ZFPPIPP).

6Če nihče od tistih, ki so prerekali terjatev iz prvega odstavka tega člena, v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev ne vloži tožbe v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena, terjatev velja za priznano (četrti odstavek 302. člena ZFPPIPP). Če nihče od tistih, ki so prerekali ločitveno pravico iz prvega odstavka tega člena, v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev ne vloži tožbe v skladu zdrugim in tretjim odstavkom tega člena, terjatev in ločitvena pravica, s katero je zavarovana ta terjatev, veljata za priznani (četrti odstavek 308. člena ZPPIPP).

7Iz navedb tožeče stranke na naroku dne 2. 2. 2023 ne izhaja, da bi tako tožbo že vložila, prav tako tudi ne iz navedb v odgovoru na pritožbo. Navaja sicer, da napotitveni sklep St 000/2019 z dne 14. 11. 2022 zaradi določenih pritožb še ni pravnomočen, ne trdi pa, da bi vložila pritožbo glede napotitve na pravdo v zvezi s predmetno zavarovano terjatvijo. Pravilo o začetku teka rokov iz 314.a člena ZFPPIPP velja zgolj glede odločitve o preizkusu določene terjatve oziroma ločitvene pravice, glede katere je bil s pritožbo napaden sklep o napotitvi na pravdo. Samo glede tega upnika oziroma tistega, ki je prerekal terjatev oziroma ločitveno pravico, začne teči enomesečni rok kasneje; to je od objave sklepa, s katerim je pritožbeno sodišče odločilo o njegovi pritožbi.

8Primerjaj II Ips 355/96.

9A. Galič, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, 2006, str. 152.

10Prav tam str. 155.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia