Jedro

Iz namena instituta upravitelja zapuščine izhaja, da naj bi to nalogo opravljala oseba, ki bo nepristransko zastopala interese vseh dedičev.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v I. točki izreka določilo za upraviteljico zapuščine po pokojnem A. Z. T. G., odvetnico v Odvetniški družbi ..., da prevzame vsa pravna opravila v zvezi z dajanjem v najem zapustnikove solastne nepremičnine parc. št. 1480/9, k.o. ..., ki v naravi predstavlja poslovno stanovanjsko stavbo na naslovu Ulica ... (pregled obstoječih najemnih pogodb, sklepanje novih najemnih pogodb, pobiranje najemnine, itd.), da sklene ustrezna zavarovanja za zapustnikove solastne nepremičnine, da plačuje obratovalne, vzdrževalne in morebitne druge stroške, ki se nanašajo na zapustnikove solastne nepremičnine, da upravlja z denarnimi sredstvi zapustnika ter da zastopa dediče v morebitnih sodnih in upravnih postopkih v zvezi s premoženjem zapustnika. v II. točki izreka sklepa je sodišče prve stopnje odločilo, da upraviteljica prevzame naloge upravljanja in pridobi pooblastila za zastopanje s pravnomočnostjo tega sklepa.

2. Dedič J. Z. se je zoper sklep pritožil zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev pravil postopka. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi oziroma podredno, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Meni, da je sodišče napačno sklenilo, da so podani pogoji za postavitev upravitelja zapuščine. Namen določitve upravitelja zapuščine je v ohranjanju njene substance in v odvračanju škode. Pritožnik pa, kar je kot nesporno ugotovilo sodišče, nepremičnine 1481/7, 1481/6, 1481/8 ter tudi nepremičnino 1480/9 redno in zadovoljivo vzdržuje. Sicer je res, da med dediči obstaja spor o upravljanju zgoraj navedenih nepremičnin, predvsem z nepremičnino parc. št. 1480/9 ..., na kateri se nahaja stavba, ki v naravi v spodnjem delu predstavlja poslovne prostore, v zgornjem delu pa stanuje pritožnik J. Z., vendar pa je takšno posestno stanje in upravljanje z navedeno nepremičnino že bilo podano pred smrtjo zapustnika. Na podlagi pooblastila zapustnika je pritožnik z zapustnikovim privoljenjem več let oddajal v najem stanovanjske prostore, tudi solastnica nepremičnine parc. št. 1480/9 ... P. Z. je pritožnika v letu 2010 pooblastila, da ureja vse v zvezi s poslovno-stanovanjskim objektom na navedeni nepremičnini. V pooblastilu je zapisano še, da je pritožnik slednjega gradil z lastnimi sredstvi, kar pomeni, da je v te nepremičnine v preteklosti investiral, jih upravljal in primerno vzdrževal. Za navedeno nepremičnino je poravnal tudi del hipoteke v višini 39.000,00 EUR z namenom, da bo ta nepremičnina v njegovi izključni lasti. Pritožnik vzdržuje še ostale nepremičnine, ki spadajo v ta kompleks (dvorišče, dovozne poti in zelenice). Dedinja S. P. vsemu navedenemu ni pravočasno nasprotovala, še več, z navedenim se je strinjala. V nepremičninah pa vidi zgolj ekonomski potencial, pri tem pa od pritožnika pričakuje, da bo vsa vzdrževalna dela, na račun vseh dedičev opravljal brez povračila. Z opisanim ravnanjem pritožnik kot dedič ohranja substanco teh nepremičnin in v zvezi z njimi odvrača škodo (oz. le-te ne povzroča), zaradi česar odpade osnovni namen določitve upravitelja zapuščine po četrtem odstavku 145. člena Zakona o dedovanju (ZD). Sodišče je, s tem ko je predlogu dedinje S. P. o postavitvi upravitelja zapuščine ugodilo, preseglo namen oziroma domet odločitve o upravljanju zapuščin. Z ničemer tudi ni utemeljilo, zakaj je postavitev upravitelja zapuščine potrebna, navajanja v 6. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa pa so zgolj pavšalna in nekonkretizirana. Sodišče ne utemelji, zaradi česa naj bi škodo utrpeli drugi dediči. Pogoji za postavitev skrbnika tudi niso izpolnjeni, ker ni bil založen predujem. Postavitev je tako v nasprotju s predhodnim pozivom sodišča, kar predstavlja bistveno kršitev določb ZPP po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Glede na potek časa pa je potrebno ugotoviti, da skrbnik zapuščine sploh ni več potreben. O tem se sodišče sploh ni prepričalo; po več kot treh letih ni izvedlo niti obravnave, na kateri bi ugotavljalo nadaljnjo potrebo po upravitelju zapuščine. Pritožnik trdi, da so se okoliščine bistveno spremenile, prav tako tudi odnosi med dedič in da potrebe po upravitelju zapuščine ni več. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da sodišču sploh ni znana marsikatera okoliščina glede obstoječe zapuščine (npr. uporaba poslovnih prostorov, posest nepremičnin ipd.). Sodišče ni preverilo trenutnih dejanskih okoliščin pred izdajo sklepa, zato sploh niso bila ugotovljena odločilna dejstva, kar hkrati pomeni tudi bistveno kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Končno ob dejstvu, da ni bil položen predujem in dejstvu, da sodišču sploh ni znano stanje zapuščine, njena morebitna likvidnost ipd., tudi ni podlage za zaključke, iz katerih sredstev naj se plačujejo izdatki skrbnika. Na takšni podlagi pa skrbnika enostavno ni moč določiti. Pritožnik se pritožuje tudi v zvezi z določitvijo upraviteljice zapuščine. Glede na to, da je bila postavljena upraviteljica zaposlena pri pooblaščencih pritožnika, in to ravno v času, iz katerega izvirajo vsi spori dedičev predmetnega postopka in njihovih prednikov, in tako bila seznanjena s celotno dokumentacijo v zadevi Z., je jasno, da svojega dela kot upraviteljica zapuščine ne more opravljati nepristransko. Ker pritožniku ni bila dana možnost, da se o predlogu izjavi, sodišču očita tudi bistveno kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, zakaj je odvetnica primerna za upraviteljico zapuščine, niti sodišče ni obrazložilo, kaj je vsebina tistega, da se ne ohranja vrednost zapuščine, zaradi česar je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožnik zato meni, da iz navedenih razlogov odvetnica T. G. ni primerna za upraviteljico zapuščine. Odvetnica bi se morala zaradi kolizije interesov izločiti že sama. Pritožnik tudi izpostavlja, da je tudi odvetnica mag. S. T. B. bila prav tako zaposlena pri Odvetniški družbi ... v približno enakem obdobju kot odvetnica T. G., ki je sedaj zaposlena pri Odvetniški družbi ...., in da je več kot očitno, da je takšno stanje nevzdržno in posledično skrbništvo zapuščine po kateremkoli odvetniku iz Odvetniške družbe ..., nesprejemljivo in celo v nasprotju z zakonom (6. člen Zakona o odvetništvu).

3. Odvetnica T. G. je odgovorila na pritožbo in navedla, da držijo navedbe pritožnika, da je bila zaposlena v (tedanji) odvetniški družbi ..., in sicer v obdobju december 2008 do april 2010. Od maja 2009 je bila vodja podružnice ..., kjer je bila zaposlena tudi odvetnica mag. S. T. B. Ker ji stranke niso znane in se jih ne spomni, ob podaji soglasja ni imela zadržkov, da soglasje poda, ob tem, da je sodišče ocenilo, da je primerna oseba za upraviteljico. Poleg tega ni bila seznanjena s kronologijo zadev med strankami. Posledično zanika, da bi kršila Kodeks odvetniške etike in da obstajajo na njeni strani ovire, da dela nepristransko. V kolikor ena od strank po pooblaščeni družbi meni, da ne more biti upraviteljica, ker je bila zaposlena pri tej isti družbi (pričakovati bi sicer bilo, da temu nasprotujejo nasprotne stranke) in je torej iz njene strani izražen dvom o zastopanju interesov dedičev, pa odvetnica navaja, da nima zadržkov, da se odpove funkciji upraviteljice.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Upravitelja dediščine zapuščinsko sodišče postavi, dokler traja skupnost dedičev, če to predlaga kateri izmed dedičev, ker se dediči ne morejo sporazumeti o upravi ali glede osebe upravitelja; sporazumno ga lahko postavijo dediči sami, brez intervencije sodišča. Upravljanje obsega poslovanje (poslovodenje) in zastopanje. Upravitelj sme brez odobritve dedičev opravljati posle redne uprave, za razpolaganje pa potrebuje odobritev sodišča, razen, če so mu jo dali vsi dediči. Nadaljnja omejitev je, da sodišče lahko odobri upraviteljeve posle razpolaganja samo, če je to potrebno zaradi poravnave stroškov (npr. stroškov popisa in cenitve zapuščine, pogrebnih stroškov ipd.) ali odvrnitve škode ali če je tako določeno v oporoki. Do zaključka zapuščinske obravnave ima upravitelj položaj in pravice, primerljive položaju in pravicam izvršitelja oporoke, po zaključku zapuščinske obravnave pa je pooblaščenec dedičev - tudi v primeru, ko ga je postavilo sodišče. Za svoje delo odgovarja dedičem. Ni organ sodišča in sodišče ne nadzoruje njegovega dela.1

6. Pritožnik sam v pritožbi priznava, da je med dediči spor o upravljanju nepremičnin 1481/7, 1481/6, 1481/8 ter 1480/9, predvsem glede upravljanja s slednje navedeno nepremičnino. Že navedeno, kar je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, izkazuje potrebnost postavitve upravitelja zapuščine (145. člen ZD). Ni relevantno, da je posestno stanje in upravljanje z nepremičnino 1480/9, kot je sedaj, bilo podano že pred smrtjo zapustnika in da pritožnik kot dedič ohranja substanco teh nepremičnin in v zvezi z njimi odvrača škodo (oz. le-te ne povzroča), pač pa je relevantno, da je glede upravljanja s tem premoženjem nesoglasje med dediči. Sodišče je pravilno ugotovilo, da imajo štirje dediči nasprotne interese in da se o upravljanju zapuščine ne morejo sporazumeti in je skupno upravljanje nemogoče. Zato ni moč pritrditi pritožniku, da je sodišče preseglo namen določitve upravitelja zapuščine. Neutemeljen je tudi očitek, da sodišče ni obrazložilo, zakaj je postavitev upravitelja zapuščine potrebna, saj je to razvidno tudi iz 4. in 5. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa in ne le iz 6. točke obrazložitve, ki jo pritožba izpostavlja. To, da je sodišče postavilo upravitelja zapuščine (in ne skrbnika, kot navaja pritožba), kljub temu, da ni bil založen predujem, ne predstavlja bistvene kršitve določb ZPP po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Postopkovna kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je podana, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. S pritožbenimi navedbami pa takega nasprotja pritožnik ni uspel izkazati. Pritrditi pa je pritožniku, da bi bilo smiselno glede na potek časa od vložitve predloga (28. 6. 2016) pred izdajo sklepa ugotoviti, ali so se okoliščine, ki so zatrjevane v predlogu, spremenile. Utemeljeno pa se pritožnik pritožuje tudi v zvezi z določitvijo upraviteljice zapuščine. Četudi ne drži, da pritožniku ni bila dana možnost, da se o predlogu izjavi, saj je bil pooblaščencu pritožnika poziv sodišča z dne 18. 7. 2019 odvetnici Teodori Glušič, da sodišču sporoči, ali sprejema ponujeno funkcijo vročen 19. 8. 2019 (vročilnica pri listni št. 270), in torej ni podana očitana bistvena kršitev, se pritožbeno sodišče strinja s pomisleki pritožnika, navedenimi v zgoraj povzeti pritožbi. Dejstvo, da je bila postavljena upraviteljica zaposlena pri pooblaščencih pritožnika, in to ravno v času, iz katerega izvirajo vsi spori dedičev predmetnega postopka in njihovih prednikov, ne glede na to, ali je bila seznanjena s celotno dokumentacijo v zadevi Zidar, je tudi po oceni pritožbenega sodišča takšno, da poraja dvom o tem, da bo lahko svoje delo kot upraviteljica zapuščine opravljala nepristransko. Pritožnik utemeljeno navaja, da iz namena instituta upravitelja zapuščine izhaja, da naj bi to nalogo opravljala oseba, ki bo nepristransko zastopala interese vseh dedičev.

7. Tudi ob tem, da je sama odvetnica v odgovoru na pritožbo navedla, da nima zadržkov, da se odpove funkciji upraviteljice zapuščine, je sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Sodišče prve stopnje naj v novem postopku pred izdajo sklepa ugotovi relevantne okoliščine, kot je že zgoraj obrazloženo, in za upravitelja zapuščine postavi osebo, ki ji bodo lahko zaupali vsi dediči. Glede na to, da bo upravitelj zapuščine zastopal dediče, je namreč nujno, da je med vsemi dediči in upraviteljem zapuščine vzpostavljen odnos zaupanja.

8. Odločitev o pritožbenih stroških je pridržana za končno odločbo ( tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

1 Primerjaj v sodbi Vrhovnega sodišča II Ips 554/2007.