Jedro

Pritožbeni razlogi, ki se nanašajo na vprašanje, kako bi novo potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti vplivalo na pravice in obveznosti tožene stranke v izvršbi, niso pravno odločilnega pomena za odločanje v tem (pritožbenem) postopku. Ti namreč ne morejo biti obravnavani v postopku, ki se nanaša na zahtevo tožene stranke za razveljavitev klavzule o izvršljivosti, temveč v izvršilnem postopku. S stališča pravdnega sodišča je pomembno le, da je bilo potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti utemeljeno izdano, kar med strankami niti ni sporno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsaka stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo klavzulo o pravnomočnosti in izvršljivosti na sklepu in sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani VIII Pg 781/2015 z dne 28. 5. 2019. 2. Zoper navedeni sklep se je pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlagala je, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da zahtevo tožene stranke za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti zavrže, oziroma podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglasila je pritožbene stroške, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in odloči, da mora tožeča stranka povrniti stroške pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavanem primeru sodišče odloča o (ne)veljavnosti potrdila oziroma klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti. Sodišče prve stopnje je tožeči stranki na njeno prošnjo posredovalo sklep in sodbo Okrožnega sodišča VIII Pg 781/2015 z dne 28. 5. 2019 (po izdaji sklepa in sodbe tega pritožbenega sodišča I Cpg 669/2019), opremljeno s potrdilom oziroma klavzulo pravnomočnosti na dan 4. 11. 2020 in izvršljivosti na dan 14. 12. 2020. Tožena stranka je dne 31. 8. 2021 sodišču prve stopnje posredovala dopis, v katerem je sodišče obvestila, da datum potrdila o izvršljivosti ni pravilen, saj je sodbo pritožbenega sodišča prejela dne 24. 12. 2020, v sodbi pa je bil postavljen 15-dnevni izpolnitveni rok. Po prejemu dopisa je sodišče prve stopnje navedlo nov datum pravnomočnosti (4. 11. 2020) in izvršljivosti (24. 12. 2020). Tožena stranka je sodišče dne 17. 9. 2021 ponovno obvestila, da datum izvršljivosti ni pravilen, saj je sodbo na ta dan šele prejela, ni pa še potekel 15-dnevni izpolnitveni rok. Sodišče prve stopnje je zato na podlagi 42. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) z izpodbijanim sklepom razveljavilo vse izdane klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti na sklepu in sodbi Okrožnega sodišča VIII Pg 781/2015 z dne 28. 5. 2019. Ugotovilo je, da sta sklep in sodba Okrožnega sodišča VIII Pg 781/2015 z dne 28. 5. 2019 v 2. točki izreka sklepa in I. točki izreka sodbe postala pravnomočna z dnem 6. 9. 2019 in v II. do VIII. točki izreka sodbe z dnem 4. 11. 2020 ter izvršljiva v II. do V. in VIII. točki izreka sodbe z dnem 8. 1. 2021. 6. Sodišče, ki odloča o terjatvi na prvi stopnji v skladu z 19. členom ZIZ, opremi sodno odločbo s potrdilom o pravnomočnosti in izvršljivosti. Če je bilo to potrdilo neutemeljeno izdano, ga lahko razveljavi na predlog ali po uradni dolžnosti s sklepom sodišče, ki ga je izdalo (42. člen ZIZ). Pri odločanju o (ne)utemeljenosti izdanega potrdila o izvršljivosti mora sodišče presojati samo, ali je bila sodna odločba strankam pravilno vročena, če je postala pravnomočna ter če je pretekel rok za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti. Če ugotovi, da ti pogoji niso bili izpolnjeni, mora neutemeljeno izdano potrdilo o izvršljivosti razveljaviti.1

7. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti razveljavilo, saj je v predhodnem potrdilu napačno navedlo datum pravnomočnosti za 2. točko izreka sklepa in I. točko izreka sodbe ter tudi datum izvršljivosti, saj ni upoštevalo 15-dnevnega izpolnitvenega roka (navedenega pritožba ne izpodbija). Neutemeljene so pritožbene navedbe, da tožena stranka nima pravnega interesa za podajo zahteve za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti. Odločba, na katero se sklicuje v pritožbi (VSL sklep IV Ip 2608/2016), ni primerljiva z obravnavano zadevo. Res iz omenjene odločbe izhaja, da je procesna predpostavka za dovoljenost zahtevka pravni interes osebe, ki predlaga razveljavitev potrdila. Vendar gre pri navedeni odločbi za primer, v katerem je razveljavitev zaradi napak pri vročitvi dolžniku zahtevala tretja oseba (ugovor tretjega v izvršbi) in je sodišče presojalo njen pravni interes.2 V obravnavanem primeru pa razveljavitev potrdila zahteva tožena stranka kot dolžnik, ki ima v primeru napačno ugotovljenih datumov pravnomočnosti in izvršljivosti po mnenju pritožbenega sodišča vsekakor pravni interes za popravo oziroma razveljavitev napačnega potrdila.

8. Da tožena stranka nima pravnega interesa za zahtevo za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti, pritožba utemeljuje tudi z argumenti, da je na podlagi sklepa in sodbe Okrožnega sodišča VIII Pg 781/2015 z dne 28. 5. 2019 že vložila dva predloga za izvršbo, pri čemer je izvršilno sodišče v obeh postopkih zavrnilo ugovor tožene stranke, da še ni pretekel rok za prostovoljno izpolnitev. Navaja, da sta bila v času odločanja izvršilnega sodišča (3. 8. 2021) o ugovoru tožene stranke zoper sklep o izvršbi sklep in sodba VIII Pg 781/2015 tako ali tako že izvršljiva. Ker bi tožeča stranka tako tudi v primeru, da bi ponovno predlagala enako izvršbo, lahko uspela in dosegla isti vrstni red poplačila na podlagi vpisane hipoteke, meni, da z izdajo novega potrdila o izvršljivosti s kasnejšim datumom ne bi mogla v ničemer vplivati na njene pravice in obveznosti.

9. Zmotno je pritožbeno stališče, da dejstvo, da je izvršilno sodišče zavrnilo ugovor tožene stranke, da še ni pretekel rok za prostovoljno izpolnitev, vpliva na odločitev v obravnavani zadevi. Izvršilno sodišče je namreč v skladu z načelom formalne legalitete vezano na potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti kot izdano s strani sodišča, ki je odločalo v zadevi. Prav v obravnavanem postopku pa se, kot pojasnjeno, odloča o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa in sodbe VIII Pg 781/2015 z dne 28. 5. 2019. Zato pritožbeni razlogi, ki se nanašajo na vprašanje, kako bi novo potrdilo vplivalo na pravice in obveznosti tožene stranke v izvršbi, niso pravno odločilnega pomena za odločanje v tem (pritožbenem) postopku. Ti namreč ne morejo biti obravnavani v postopku, ki se nanaša na zahtevo tožene stranke za razveljavitev klavzule o izvršljivosti, temveč v izvršilnem postopku. S stališča pravdnega sodišča je pomembno le, da je bilo potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti utemeljeno izdano, kar med strankami niti ni sporno.

10. Glede navedb pritožbe, da toženec ves čas zavlačuje vse postopke in poskuša otežiti poplačilo tožnika z zlorabo procesnih pravic, pritožbeno sodišče odgovarja, da tudi če navedbe tožnika držijo, sodišče stranki ne more odreči sodnega varstva, ki ji gre v skladu z določbami ZPP in ZIZ. Določba 11. člena ZPP sicer določa, da je sodišče dolžno onemogočiti vsako zlorabo pravic, ki jih imajo stranke in drugi udeleženci v postopku, vendar to ne pomeni, da lahko samovoljno odloči v nasprotju s postopkovnimi pravili. Sodišče je dolžno vse stranke obravnavati enako v skladu z zakonom in Ustavo RS.

11. Tudi sicer so neutemeljene pritožbene navedbe, da tožena stranka v izvršilnem postopku z novim potrdilom o pravnomočnosti in izvršljivosti ne more doseči zanjo ugodnih posledic. Na podlagi novega potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti namreč izvršilno sodišče v skladu s 76. členom ZIZ lahko po uradni dolžnosti ustavi izvršbo (prvi odstavek) in s tem razveljavi, če zakon ne določa drugače, tudi opravljena izvršilna dejanja, kolikor s tem niso prizadete pridobljene pravice drugih oseb (drugi odstavek).3 Kot navaja pritožnica sama, pa bi bila tožena stranka, če je bil predlog za izvršbo vložen 5. 1. 2021, tj. pred (na novo) ugotovljeno izvršljivostjo sklepa in sodbe VIII Pg 781/2015 (8. 1. 2021), tudi dejansko prikrajšana za sedaj prisojene zamudne obresti od 5. 1. 2021 do 7. 1. 2021 (kot sama navaja v višini 16,38 EUR).

12. Neutemeljene so zato pritožbene navedbe, da tožena stranka za vložitev zahteve za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti nima pravnega interesa ter da je sodišče prve stopnje z izdajo izpodbijanega sklepa storilo bistveno kršitev pravil postopka, ki vpliva na zakonitost izdanega sklepa. Pritožbeno sodišče je tako ob ugotovitvi, da niso podani niti uveljavljani pritožbeni očitki niti pritožbeni razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, pritožbo tožeče stranke zavrnilo ter izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

13. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka (154. in 165. člen ZPP). Tožena stranka sama nosi stroške odgovora na pritožbo, saj ni bil potreben za odločanje višjega sodišča (155. člen ZPP).

1 VSL Sklep I Cpg 593/2017, VSL Sklep I Cpg 250/2021; Komentar Lajevec, M. in Žgajnar, E. k 42. členu ZIZ, E-paket Izvršba s komentarjem ZIZ na portalu Tax Fin Lex. 2 VSL sklep IV Ip 2608/2016 (glej točko 10 obrazložitve: "Tretja tako lahko kot udeleženka izvršilnega postopka izpodbija izdano potrdilo o pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora tretjega le iz razlogov, ki preprečujejo pravnomočnost sklepa v zvezi z nepravilno vročitvijo sklepa njej osebno, ne pa iz razlogov, da je bil sklep nepravilno vročen eni od strank postopka"). 3 Primerjaj VSL Sklep I Cpg 250/2021, VSL sklep I Ip 417/2009.