Jedro

Pritožnica utemeljeno uveljavlja, da opisana nasprotja in izostanek vsakršnih razlogov o nasprotujočih stališčih in argumentih strank glede smotrnosti prekinitve vzbujajo dvom, ali se je sodišče prve stopnje sploh seznanilo z razlogi, s katerimi je toženka utemeljevala predlog za prekinitev postopka, in z razlogi, s katerimi je tožnica temu predlogu nasprotovala.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v nov postopek.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se pravdni postopek prekine do pravnomočne odločitve v nepravdnem postopku ureditve meja, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani v zadevi III N 363/2023.

2.Tožnica v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zavrne predlog za prekinitev postopka, podrejeno pa zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

V izpodbijanem sklepu ni pravilno ugotovljeno dejansko stanje, ni pravilno opredeljeno, katero predhodno vprašanje je podlaga za prekinitev, ni razlogov, zaradi katerih sodišče ne more samo rešiti predhodnega vprašanja, niti razlogov, pomembnih z vidika tožničine pravice do učinkovitega sodnega varstva. Navedba v izreku in povzetku toženkinih navedb, da se pravdni postopek prekine zaradi postopka za ureditev meje, je protispisna. Kaže, da sodišče ni dovolj skrbno preučilo resnosti posledic odločitve za pritožnico.

Ker je prekinitev postopka zaradi čakanja na odločitev v drugi zadevi izjema, je sodišče dolžno navesti razloge, pomembne z vidika ekonomičnosti postopka in pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

Odločitev o prekinitvi postopka je odvisna od vprašanja, ali ima toženka stvarnopravni ali obligacijski naslov za uporabo spornih parcel. Gre za tipično vprašanje, ki ga je pravdno sodišče dolžno rešiti sàmo ob uporabi Stvarnopravnega zakonika, Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih in Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča in glede na zemljiškoknjižno stanje. Sodišče prve stopnje je že v sklepu o zavrnitvi predlagane začasne odredbe ugotovilo, da toženka nima pravice do uporabe parcel 000 in 001. Četudi bi bila toženka solastnica spornih nepremičnin, s svojimi ravnanji ne sme posegati v solastninska upravičenja ostalih solastnikov. Če bi sodišče zadevo dovolj skrbno obravnavalo, bi z lahkoto ugotovilo, da da tožnica ni dolžna trpeti tako grobih in pretiranih posegov v lastninsko pravico, kakršne izvršuje toženka.

3.Toženka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Tožnica s tožbo zahteva, da se toženki prepove uporaba ter omogočanje in dovoljevanje uporabe parcel 000, 001, 002 in 003 vse k. o. X. katerikoli tretji osebi, vključno z dovozom in parkiranjem vseh vrst vozil na parceli 001 ter dovozom in parkiranjem vseh vrst vozil ter peš dostopom prek parcele 000. Toženka je zahtevku ugovarjala, da parceli 000 in 001 predstavljata pripadajoče zemljišče k stavbi, v kateri je lastnica poslovnih prostorov, in na njih izvršuje le solastniška upravičenja. Ker o tem vprašanju že teče postopek in je glede na že izdelano izvedensko mnenje pričakovati njegov skorajšen zaključek, je predlagala prekinitev postopka.

6.Utemeljen je pritožbeni očitek, da napake in pomanjkljivosti sklepa onemogočajo preizkus njegove pravilnosti in zakonitosti. Zapisa v izreku, da se postopek prekine do odločitve v postopku ureditve meje, ki teče pod št. III N 363/2023, si nasprotujeta. Iz podatkov spisa izhaja, da v zadevi III N 363/2023 teče postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča. Nasprotujejo si tudi povzetek toženkinih navedb, po katerih se predlog za prekinitev postopka nanaša na predhodno vprašanje o poteku meje, in zapis v ožji obrazložitvi, da se predhodno vprašanje nanaša na ugotovitev obsega pripadajočega zemljišča. Drugih razlogov v ožji obrazložitvi ni. Ob takih razlogih sklepa ostaja nejasno, kaj je razlog za prekinitev postopka, posledično pa ni mogoče preveriti, ali je odločitev o prekinitvi pravilna. Podana je bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odst. 339. čl. ZPP.

7.Pritožnica utemeljeno uveljavlja, da opisana nasprotja in izostanek vsakršnih razlogov o nasprotujočih stališčih in argumentih strank glede smotrnosti prekinitve vzbujajo dvom, ali se je sodišče prve stopnje sploh seznanilo z razlogi, s katerimi je toženka utemeljevala predlog za prekinitev postopka, in z razlogi, s katerimi je tožnica temu predlogu nasprotovala. Predmet pritožbene presoje je sicer procesna odločitev, a taka, ki lahko pomembno vpliva na uresničitev pravice do sodnega varstva in je zato tudi v tem primeru pomembna pravica do dvostopenjske presoje. Iz teh razlogov pritožbeno sodišče ni sàmo odločilo o zadevi.

8.Zaradi ugotovljene bistvene kršitve določb postopka je pritožbeno sodišče toženkini pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku). O stroških pritožbenega postopka bo odločeno ob izdaji končne odločbe (6. odst. 163. čl. ZPP).