Jedro

Tudi v nepravdnem postopku mora sodišče prve stopnje upoštevati prekluzijo navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov, zato ni utemeljena pritožbena navedba, da mora sodišče ponovno ugotavljati vrednost navedenih parcel, ne glede na to, da udeleženci postopka niso posredovali pripomb na cenilni zapisnik.

Ker skladno z obstoječo zakonodajo nikogar ni mogoče prisiliti v solastništvo in lahko vsak solastnik predlaga delitev solastne stvari, je pritožbeni predlog nasprotnih udeležencev, da ostaneta še naprej solastnika te parcele do polovice, v tej fazi postopka neutemeljen. Do tega bi lahko prišlo le, če bi predlagatelji predlog za delitev te parcele umaknili. V nasprotnem bo parcelo treba razdeliti bodisi s fizično delitvijo, če bo kateri od udeležencev postopka zanjo izkazal interes in izplačal preostale solastnike, drugače pa s prodajo.

Izrek

I. Pritožbi nasprotne predlagateljice M. S. se ugodi, sklep se v izpodbijanem delu, to je v točkah I./2., I./6. in v zadnjem odstavku točke I./8. izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Pritožbi nasprotnih predlagateljev J. H. in I. H. se ugodi in se izpodbijani sklep v tretjem odstavku I. točke izreka spremeni tako, da se besedilo „v solasti J. H., I. H., oba do 1/4“, nadomesti z besedilom „v solasti J. H., I. H., vsak do 1/4“.

III. V preostalem delu se pritožbi nasprotnih udeležencev J. H. in I. H. ugodi, sklep se v izpodbijanem delu, to je v šestem odstavku I. točke izreka za parcelo 1974, k. o. X, ter v točki I./8. izreka za parcelo 1974, k. o. X, razveljavi in se v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

IV. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom 38 solastnih nepremičnin s fizično delitvijo razdelilo med predlagatelje in nasprotne udeležence ter nekaterim od njih naložilo izplačila. V prvih šestih odstavkih I. točke izreka sklepa je povzelo parcele, solastnike in njihove deleže, v točkah I./1. do 8. izreka je solastnino razdelilo, II. točka izreka pa se nanaša na stroške postopka. Pri tem je ugotoviti, da se vse parcele nahajajo v k. o. X, parcele 2047/7, 2047/8 in 2222 predstavljajo gradbena zemljišča in jih je ocenil izvedenec gradbene stroke, preostalih 35 parcel pa so kmetijska zemljišča, ki jih je (vsaj v pretežnem delu) ocenil izvedenec kmetijske stroke. Ob delitvi je sodišče vrednosti posameznih parcel povzelo v izrek sklepa. Nasprotna udeleženka M. S. sklep izpodbija v delu delitve treh parcel 1487/1, 1487/2 in 1486/1 in glede izplačil v zvezi z njimi, nasprotna udeleženca J. H. in I. H. pa v delu delitve parcele 1974. Glede preostalih 34 parcel, ki jih je sodišče razdelilo, se udeleženci postopka ne pritožujejo in je sklep v tem delu postal pravnomočen. Zato je predmet pritožbenega preizkusa le delitev navedenih štirih parcel. 2. Nasprotna udeleženka M. S. se po svojem pooblaščencu pritožuje zoper sklep v točkah I./2., I./6. in I./8. iz vseh zakonsko dopustnih pritožbenih razlogov. Uveljavlja absolutno bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Najprej navaja, da je sklep nerazumljiv, saj v zadnjem odstavku točke I./8. izreka ni navedeno, koliko je dolžna plačati komu od solastnikov. Nadalje izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, saj sodišče vsaj glede nasprotne udeleženke ni obrazložilo, na kakšen način je opravilo delitev solastnine, sama pa k dodelitvi treh parcel nikoli ni podala soglasja glede na to, da njen skupni vrednostni delež pri teh parcelah znaša 5.131,25 EUR. Sodišče ni obrazložilo, kako je ocenilo parcelo 1487/2, za katero je navedena vrednost v višini 176 EUR, saj iz izvedenskega mnenja ne izhaja, da je bila ocenjena. Povsem nerazumljiva je obrazložitev v prvem odstavku na osmi strani sklepa, kjer sodišče navaja določene skupne deleže in višine, pri čemer ni razvidno, kaj od tega se nanaša na nasprotno udeleženko. Napačna je navedba glede vrednosti nepremičnin, ocenjenih po izvedencu kmetijske stroke, ki znaša 174.948 EUR, kar je res, vendar brez parcele 1487/2. Tudi ni jasno, kako je sodišče razdelilo parcele, za katere udeleženci niso izkazali interesa, saj ni obrazloženo, nasprotni udeleženki pa je prisodilo tri parcele ob sočasni obveznosti izplačila, čeprav bi eventualno prevzela le eno parcelo. Sodišče je zmotno uporabilo 70. člen Stvarnopravnega zakonika (SPZ), ki določa, da solastnik dobi v naravi tisti del stvari, za katerega izkaže upravičen interes. Glede nasprotne udeleženke temu določilu ni sledilo, niti ni obrazložilo, kako je glede nje delilo solastnino. Zmotno in nepopolno je ugotovilo tudi dejansko stanje glede vrednosti parcel 1487/1 in 1486/1, saj nerazumno visoko odstopata od vrednosti določenih v GURS. Nasprotna udeleženka predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo določanje. Ob tem pa naj njene pritožbene stroške naloži v plačilo ostalim udeležencem postopka.

3. Nasprotna udeleženca J.in I. H. v pritožbi navajata, da sta solastnika parcele 1974, k. o. X, vsak do četrtine oziroma skupaj do polovice, kar je sodišče v šestem odstavku I. točke izreka spregledalo in na njun račun ostalim solastnikom povečalo deleže. Nadalje je to parcelo neutemeljeno v celoti dodelilo predlagateljici J. T., pri tem pa ni razvidno, kako je upoštevalo njun polovični delež. Zaradi nepravilne odločitve sta izgubila lastninsko pravico pri tej parceli. Navajata, da sta pripravljena še naprej na solastništvo te parcele do polovice, drugo polovico pa lahko prejme v last udeleženka J. T. Pritožujeta se tudi na ugotovitev solastnine v tretjem odstavku I. točke izreka in navajata, da sta solastnika parcel 1900/1 in 1900/2 vsak do četrtine, skupaj do polovice, kar sodišče ni pravilno zapisalo. Predlagata, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep v navedenih delih razveljavi.

4. Predlagatelji in nasprotni udeleženci odgovorov na pritožbi niso podali.

5. Pritožbi sta utemeljeni.

Pritožba nasprotne udeleženke M. S. 6. Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, je v celoti utemeljen. Sodišče prve stopnje je zgolj pavšalno navedlo, da je glede na deleže udeležencev in njihove vrednosti v največji meri upoštevalo predloge solastnikov, ki niso V., da se jim dodelijo nepremičnine, ki jih že sedaj uporabljajo, V. pa tiste nepremičnine, ki jih oni uporabljajo. Ker so nekateri udeleženci dobili vrednostno več kot jim pripada po deležu, je naložilo izplačila skladno s šestim odstavkom 70. člena SPZ. Nepremičnine, za katere udeleženci niso izkazali interesa, je po prosti presoji dodelilo udeležencem, pri tem pa je v največji meri upoštevalo velikost vrednosti njihovih solastnih deležev, vse z namenom, da je čim manj poračunavanja vrednosti v denarju.1 Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je obrazložitev izpodbijanega sklepa tako pomanjkljiva, da ni mogoče ugotoviti, na kakšen zakonsko določen način je sodišče solastno nepremično premoženje (38 parcel) razdelilo in katere interese predlagateljev in nasprotnih udeležencev je pri tem upoštevalo, saj konkretnih razlogov glede tega sploh ni navedlo. Zgoraj je pojasnjeno, da se kljub takšnim pomanjkljivostim sklepa glede 34 parcel predlagatelji in nasprotni udeleženci niso pritožili, kar pomeni, da je sodišče, čeprav tega ni obrazložilo, v pretežni meri vendarle upoštevalo njihove interese. Nasprotna udeleženka ima prav, da iz izpodbijanega sklepa v delih, ki se nanaša nanjo, ni mogoče razbrati, za kakšen način delitve solastnine se je sodišče odločilo. Že iz tega razloga je bilo treba pritožbi nasprotne udeleženke ugoditi in sklep v delih, ki se nanaša na njo, kot je razvidno iz izreka sklepa pritožbenega sodišča, razveljaviti in vrniti v novo sojenje.

7. Pritrditi gre nasprotni udeleženki, da je sklep v zadnjem odstavku točke I./8. nejasen, saj so izostali denarni zneski, ki naj bi jih bila nasprotna udeleženka dolžna plačati I. H., F. T. in J. H., in ga je bilo treba v tem delu razveljaviti tudi iz tega razloga.

8. Pritožba ima prav, da iz izvedenskega mnenja ne izhaja, da bi izvedenec ocenil parcelo št. 1487/2, za katero sodišče navaja vrednost 176 EUR. Pritožbeno sodišče je iz javno dostopnih podatkov razbralo, da je sodišče prve stopnje glede te parcele upoštevalo vrednost po GURS, a zakaj je to storilo in ali so udeleženci postopka s tem soglašali, ni obrazloženo. Utemeljena je tudi pritožbena navedba, da znaša vrednost nepremičnin, ki jih je ocenil izvedenec kmetijske stroke, 174.948 EUR, pri tem pa ni upoštevana parcela 1487/2, ki iz nepojasnjenih razlogov ni bila ocenjena s strani izvedenca. Pritožbeno sodišče pri tem dodaja, da je imela nasprotna udeleženka tekom nepravdnega postopka možnost grajati dejstvo, da navedene parcele izvedenec ni ocenil, česar ni storila.

9. Ker sodišče prve stopnje v delu delitve, ki se nanaša na nasprotno udeleženko M. S. ni obrazložilo, katere primarne in subsidiarne kriterije po 70. členu SPZ je uporabilo, se pritožbeno sodišče glede pravilne uporabe materialnega prava ne more izreči. Niso pa utemeljene pritožbene navedbe glede zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja za parceli 1487/1 in 1486/1, ki sta bili ocenjeni po izvedencu kmetijske stroke, nasprotna udeleženka pa pripomb tekom postopka na takšno ocenitev ni imela, čeprav je v postopku aktivno sodelovala. Tudi v nepravdnem postopku mora sodišče prve stopnje upoštevati prekluzijo navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov,2 zato ni utemeljena pritožbena navedba, da mora sodišče ponovno ugotavljati vrednost navedenih parcel, ne glede na to, da udeleženci postopka niso posredovali pripomb na cenilni zapisnik.

10. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ponovno opraviti delitev treh parcel, ki se v izpodbijanem sklepu nanašajo na nasprotno udeleženko M. S., pri tem bo moralo upoštevati, da je izkazala določene interese (pripravljalna vloga z dne 23. 8. 2014 - list. št. 130 spisa), svojo odločitev pa bo moralo ustrezno obrazložiti.

Pritožba nasprotnih udeležencev J. in I. H. 11. V zvezi s pritožbeno navedbo, da sta nasprotna udeleženca solastnika parcel 1900/1 in 1900/2 vsak do četrtine, skupaj do polovice, je pritožbeno sodišče glede na zapisano v tretjem odstavku I. točke izreka sklepa deleže solastnikov ponovno preverilo3 ter ugotavlja, da je njuna pritožba v tem delu utemeljena. Sodišče prve stopnje je pri ostalih solastnikih parcel praviloma zapisalo lastništvo v besedilu „vsak do 1/2“, pri navedenih parcelah pa je pri nasprotnih udeležencih napisalo „oba do 1/4“ tako, da bi lahko obstajal dvom, ali sta solastnika oba skupaj do 1/4 ali vsak od njiju do 1/4, zato je pritožbeno sodišče v tem delu sklep spremenilo, sprememba pa v preostale deleže drugih solastnikov, navedenih v temu delu izreka, ne vpliva.

12. Pritožba je utemeljena tudi v zvezi s parcelo 1974. Iz javnih podatkov zemljiške knjige izhaja, da sta nasprotna udeleženca lastnika te parcele vsak do četrtine, tudi iz zgodovinskih podatkov zemljiške knjige izhaja, da sta bila lastnika do teh deležev že pred letom 2000. Zakaj ju sodišče prve stopnje v šestem odstavku I. točke izpodbijanega sklepa ni navedlo kot solastnika in zakaj je za njun polovični delež solastniške deleže ostalih solastnikov v nasprotju s podatki zemljiške knjige povečalo, iz obrazložitve ni razvidno. Z navedenimi ravnanji je nasprotnima udeležencema neutemeljeno odvzelo lastninsko pravico pri polovici te parcele brez da bi obrazložilo po kateri podlagi. Sklep v tem delu nima razlogov, zato je podana absolutna bistvena kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in ga je bilo treba (v šestem odstavku I. točke izreka) razveljaviti. Posledično, ker je bila ta parcela dodeljena predlagateljici J. T., je sklep za to parcelo razveljavilo tudi v točki I./8. izreka. Pri tem pritožbeno sodišče pojasnjuje, da iz podatkov spisa ne izhaja, da bi izvedenec kmetijske stroke to parcelo ocenil, saj v skupnem znesku 174.948 EUR, ki se nanaša na kmetijska zemljišča, ni vsebovana. Pritožbeno sodišče je vpogledalo v podatke GURS, kjer je navedena parcela ocenjena v višini 4.385 EUR, zato ni jasno niti po kateri podlagi je sodišče prve stopnje v prvem odstavku točke I./8. ugotovilo vrednost 3.460 EUR,4 v drugem odstavku te točke pa drugo vrednost 3.986 EUR.

13. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje najprej moralo ugotoviti pravilno solastništvo parcele 1974, nadalje koliko je vredna, nato bo moralo ugotoviti kakšni so glede nje interesi predlagateljev in nasprotnih udeležencev, potem pa opraviti delitev skladno z določili 70. člena SPZ in svojo odločitev ustrezno obrazložiti. Pritožbeno sodišče nasprotnima udeležencema pojasnjuje, da so predlagatelji podali predlog za delitev navedene parcele. Ker skladno z obstoječo zakonodajo nikogar ni mogoče prisiliti v solastništvo in lahko vsak solastnik predlaga delitev solastne stvari, je njun pritožbeni predlog, da ostaneta še naprej solastnika te parcele do polovice, v tej fazi postopka neutemeljen. Do tega bi lahko prišlo le, če bi predlagatelji predlog za delitev te parcele umaknili. V nasprotnem bo parcelo treba razdeliti bodisi s fizično delitvijo, če bo kateri od udeležencev postopka zanjo izkazal interes in izplačal preostale solastnike, drugače pa s prodajo.

14. Na koncu pritožbeno sodišče ponavlja, da je sodišče prve stopnje razdelilo 38 parcel, pri čemer načina delitve ni obrazložilo, za 34 parcel pa je sklep o delitvi pravnomočen. V ta del sklepa pritožbeno sodišče ni imelo podlage posegati. A se je postavilo vprašanje, kako bo sodišče prve stopnje opravilo delitev štirih parcel, glede katerih je izpodbijani sklep razveljavljen, saj bo moralo upoštevati solastne deleže predlagateljev in nasprotnih udeležencev in že njim pravnomočno priznane vrednosti dodeljenih nepremičnin. Po oceni pritožbenega sodišča bo navedeno lahko storilo, saj so v prvih šestih odstavkih I. točke izreka izpodbijanega sklepa navedeni solastniški deleži vseh udeležencev postopka, v točkah I./1. do 8. pa so navedeni posamezni udeleženci in parcele, ki so jim bile dodeljene in ki so vrednostno ocenjene. Zato bo pri ponovni delitvi štirih parcel te podatke lahko ustrezno upoštevalo, izračuni v ponovljenem postopku pa v že pravnomočno odločitev, ki se nanaša na druge udeležence, ne bodo mogli posegati.

15. Ob navedenem je pritožbeno sodišče na podlagi določil ZPP in Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) pritožbama nasprotnih udeležencev ugodilo, izpodbijani sklep delno spremenilo, v preostalem izpodbijanem delu pa razveljavilo in vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Procesna navodila sodišču prve stopnje so podana zgoraj (360. člen ZPP).

16. Novelirana procesna zakonodaja uzakonja pravilo, da pritožbeno sodišče v zadevi dokončno odloči, možnost razveljavitve sodbe in meritornega sklepa5 sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve temu sodišču v ponovljen postopek pa dopušča kot izjemo (354. in 355. člen ZPP). Izjema bo med drugim prišla v poštev tedaj, ko bi bilo z odločanjem na drugi stopnji nesorazmerno poseženo v kakšno drugo ustavno pravico, na primer v pravico do učinkovitega pravnega sredstva po 25. členu Ustave RS.6 Pravico do pritožbe je treba razumeti kot pravico, da se zadeva kot celota obravnava na dveh instancah in da o njej dokončno odloči sodišče, ki je hierarhično višje nad sodiščem prve stopnje. Izjema velja v primeru, ko pravega sojenja na prvi stopnji dejansko ni bilo in se skozi oči objektivnega zunanjega opazovalca ustvari vtis, da zadeva kot celota ni bila obravnavana na dveh stopnjah sojenja. Dopolnitev postopka in sprememba dejanskega stanja bi lahko pomenila poseg v ustavno varovano jedro pravice do pritožbe (oziroma dvostopenjskega sojenja) v primeru, ko bi z obravnavanjem določenih vprašanj, ki so samostojne in sklenjene pravne celote, višje sodišče ne samo spremenilo (dopolnilo) ugotovljeno dejansko stanje, temveč tudi sprejelo končno stališče o teh vprašanjih. O bistvenih vprašanjih utemeljenosti zahtevka, ki tvorijo samostojno in sklenjeno pravno celoto, bi se tako prvič izreklo šele pritožbeno sodišče.7 Glede na to, da predstavlja vprašanje delitve štirih s pritožbama izpodbijanih parcel samostojno in sklenjeno pravno celoto, o kateri sodišče v izpodbijanem sklepu ni podalo razlogov, je bilo treba zadevo vrniti temu sodišču v novo sojenje in s tem strankam zagotoviti pravico do pritožbe. Postopkovnih kršitev pritožbeno sodišče kljub pooblastilu v 354. členu ZPP zato ni moglo odpraviti samo.

17. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za končno odločbo (165. člen ZPP).

1 Tretji odstavek obrazložitve na sedmi strani izpodbijanega sklepa. 2 VSL sklepa I Cp 1035/2012 in I Cp 1179/2004. 3 J. in I. H., vsak 1/4, to je vsak 98/392, skupaj 196/392, M. K., F. M., J. T., A. J. in I. M. M., vsaka 8/98, to je vsaka 32/392, skupaj 160/392, M. B. in S. A., vsak do 8/196, to je vsak do 16/392, skupaj 32/392, J. V., M. S., J. U. in I. V., vsak do 1/392, skupaj 4/392, seštevek znaša 392/392, to je celoto (1). 4 Toliko kvadratnih metrov je po podatkih GURS ta parcela velika. 5 Sklepa VS RS Cp 13/2018 in Cp 30/2018. 6 Sklep VS RS Cp 37/2018. 7 Sklep VS RS II Ips 14/2018.