Jedro

Tožnik že ima odločbo, s katero mu je BPP priznana za celoten postopek pred sodiščem prve stopnje. V takem primeru pa torej za vložitev pravnih sredstev v zvezi z odreditvijo oziroma podaljšanjem pripora, BPP ni treba več odobriti za vsako posamezno pravno sredstvo posebej. Ta so že vključena v odobreno BPP za zastopanje na prvi stopnji.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka tega upravnega spora.

Obrazložitev

Izpodbijani sklep

1.Z izpodbijanim sklepom je toženka zavrgla tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obsegu sestave in vložitve pritožbe zoper sklep Okrožnega sodišča v Mariboru I Ks 61332/2024 z dne 19. 9. 2024 o podaljšanju pripora.

2.Iz obrazložitve izhaja, da je bila tožniku z odločbo Bpp 874/2024 z dne 17. 9. 2024 dodeljena BPP v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi stopnji v kazensko preiskovalnem in morebitnem nadaljnjem kazenskem postopku v zadevi III Kpd 61332/2024, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Mariboru. Za izvajanje BPP je bil določen odvetnik A. A. BPP se praviloma dodeli za vsako posamezno pravno zadevo posebej in ne za vsako posamezno pravno sredstvo v okviru iste zadeve. Vložitev pravnih sredstev v zvezi z odreditvijo oziroma podaljšanjem pripora spada v okvir odobrene BPP za pravno svetovanje in zastopanje na prvi stopnji kazenskega postopka, četudi se postopek glede upravičenosti pripora vodi tudi na višjih stopnjah (višje sodišče, Vrhovno sodišče). Glede na navedeno je bilo o isti upravni zadevi že pravnomočno odločeno in je tožnik že pridobil pravico, zato je toženka tožnikovo prošnjo zavrgla na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

Tožba

3.Zoper izpodbijani sklep tožnik vlaga tožbo zaradi nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Prošnjo za dodelitev BPP je vložil za vložitev in zastopanje v postopku z rednim pravnim sredstvom, o katerem odloča višje sodišče kot sodišče druge stopnje, v zadevi BPP 874/2024 pa mu je bila BPP odobrena za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem na prvi stopnji. To pa ni postopek z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi, o katerih odločata višje in Vrhovno sodišče, zato bi toženka morala meritorno odločiti o njegovi prošnji. Po mnenju tožnika ni pravilno toženkino stališče, da je bila v zadevi Bpp 874/2024 dodeljena BPP tudi za izredna pravna sredstva, saj velja le za sodni postopek na prvi stopnji, kamor ne sodi postopek z rednim pravnim sredstvom na višjem sodišču. Citira prvi odstavek 26. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Trdi še, da je z izpodbijanim sklepom poseženo v njegov pravni položaj in da so mu kršeni pravica do sodnega varstva, načelo pravne in socialne države, pravica do pravnega sredstva, pravica do obrambe v postopku o prekrških, pravica do enakosti v postopku in načelo prepovedi diskriminacije. Predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi in vrne zadevo v ponoven postopek. Priglaša stroške postopka v tem upravnem sporu.

4.Toženka v odgovoru na tožbo v bistvenem ponavlja ugotovitve in obrazložitev iz izpodbijanega sklepa. Sklicuje se na sodbi Upravnega sodišča v zadevah II U 305/2022 z dne 21. 6. 2024 in I U 768/2020 z dne 15. 7. 2022. Ne strinja se s tožnikom, da bi mu morala dodeliti BPP le zato, ker bo o njegovi pritožbi odločalo sodišče na drugi stopnji. BPP na prvi stopnji zajema tudi vlaganje pravnih sredstev zoper procesne sklepe, sprejete v okviru postopka, ki se vodi pred sodiščem prve stopnje, vse do končne odločitve v tem postopku. Vprašanje upravičenosti odreditve oz. podaljšanja pripora se je pojavilo v postopku, ki še vedno teče pred sodiščem prve stopnje, za katerega je bila dodeljena BPP. Zato je sestava in vložitev pritožbe zoper procesni sklep Okrožnega sodišča v Mariboru I Ks 61332/2024 z dne 19. 9. 2024 o podaljšanju pripora, že zajeta z odločbo toženke v zadevi BPP 874/2024 z dne 17. 9. 2024. Kritje stroškov te pritožbe je tako vključeno v zadevo Bpp 874/2024. Predlaga zavrnitev tožbe in priglaša stroške postopa tega upravnega spora.

Presoja sodišča

5.Tožba ni utemeljena.

6.V skladu s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP organ najprej preizkusi zahtevo in jo zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.

7.Na podlagi izpodbijanega sklepa in tožbe med strankama ni sporno: 1) da je bila tožniku z odločbo Bpp 874/2024 z dne 17. 9. 2024 dodeljena BPP v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi stopnji v kazensko preiskovalnem in morebitnem nadaljnjem kazenskem postopku v zadevi III Kpd 61332/2024, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Mariboru, (2) da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP v obsegu sestave in vložitve pritožbe zoper sklep Okrožnega sodišča v Mariboru I Ks 61332/2024 z dne 19. 9. 2024 o podaljšanju pripora in 3) da je o pritožbi, v zvezi s katero je tožnik zaprosil za dodelitev BPP, pristojno odločati višje sodišče.

8.V skladu s četrto in peto alinejo prvega odstavka 26. člena ZBPP se v isti zadevi dodeli brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodišči na prvi in drugi stopnji in za zastopanje v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi. Glede na zgoraj povzeto, je med strankama sporno materialno pravno vprašanje, ali je tožnik z obravnavano prošnjo prosil za dodelitev BPP v zadevi, za katero mu je bila BPP že dodeljena, in gre tako za isto upravno zadevo. Povedano drugače, sporno je, ali je v dodelitev BPP v obsegu zastopanja in pravnega svetovanja v kazensko preiskovalnem postopku in morebitnem nadaljnjem kazenskem postopku na prvi stopnji, vključena tudi sestava in vložitev rednega pravnega sredstva zoper odločitev o podaljšanju pripora, pa čeprav o pritožbi o podaljšanju pripora odloča sodišče druge stopnje.

9.Toženka pravilno opozarja na stališče Upravnega sodišča v zadevah II U 305/2022 z dne 21. 6. 2024 in I U 768/2020 z dne 15. 7. 2022. Iz tega izhaja, da če je v posamezni zadevi upravičencu BPP dodeljena za celoten postopek pred sodiščem prve stopnje, ta postopek zajema tudi vlaganje vlog in pravnih sredstev zoper procesne odločitve, sprejete v okviru postopka, ki se vodi pred sodiščem prve stopnje, vse do končne odločitve v tem postopku. Tožnik nesporno že ima odločbo, da mu je BPP priznana za celoten postopek pred sodiščem prve stopnje. V takem primeru pa torej za vložitev pravnih sredstev v zvezi z odreditvijo oziroma podaljšanjem pripora, BPP ni treba več odobriti za vsako posamezno pravno sredstvo posebej. Ta so, kot povedano, že vključena v odobreno BPP za zastopanje na prvi stopnji. Le na ta način lahko zagovornik vseobsežno in učinkovito zastopa interese tožnika kot obdolženca, ki se nahaja v priporu in želi odpravo tega ukrepa. Drugačno stališče je tudi v nasprotju z namenom določb ZBPP. BPP se praviloma odobri za zadevo kot celoto in ne za vsako posamezno pravno sredstvo (procesno dejanje) v zadevi.

10.Sodišče še pojasnjuje, da pripora ni mogoče odrediti ali podaljšati v samostojnem postopku brez predhodnega obstoja bodisi kazensko preiskovalnega postopka ali kazenskega postopka, ki, tako kot v obravnavani zadevi, teče na prvi stopnji. Odločitve o odreditvi ali podaljšanju pripora in o pravnih sredstvih zoper take odločitve, se torej ne štejejo za samostojen postopek. Tudi zato vložitev in sestava pravnih sredstev zoper odločitve, povezane s priporom, čeprav o njih odloča sodišče višje stopnje, ni mogoče šteti kot odločanje na drugi stopnji v smislu ZBPP.

11.V obravnavani zadevi torej želi tožnik pridobiti BPP, čeprav je to pravico že pridobil v zadevi Bpp 874/2024. Toženka je zato sprejela pravilno odločitev, ko je štela, da je bilo o prošnji tožnika že odločeno in jo je na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavrgla.

12.V zvezi s tožnikovimi posplošenimi zatrjevanji kršitev ustavnih pravic

toženka tako tudi utemeljeno navaja, da z izpodbijanim sklepom ni poseženo v njegove pravice. Stroški sestave in vložitve pritožbe, v zvezi s katero je zaprosil za dodelitev BPP v obravnavani zadevi, bodo kriti na podlagi odločbe Bpp 874/2024 z dne 17. 9. 2024.

13.Glede na povedano je tožba zoper izpodbijano odločbo neutemeljena in jo je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1. Med tožnikom in toženko dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijanega akta ni bilo sporno. Gre le za vprašanje pravilne razlage materialnega prava.

K točki II. izreka

14.Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem, če sodišče postopek ustavi ali tožbo zavrne ali zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

-------------------------------

1Glej 11. točko obrazložitve sodbe Upravnega sodišča v zadevi I U 814/2020 z dne 27. 9. 2022

2Tožnik jih zgolj našteje in v ničemer ne konkretizira.

3Glej 20. točko obrazložitve sodbe Upravnega sodišča v zadevi II U 305/2022 z dne 21. 6. 2024, 11. točko obrazložitve sodbe Upravnega sodišča v zadevi I U 814/2020 z dne 27. 9. 2022 in 12. točko obrazložitve sodbe Upravnega sodišča v zadevi I U 768/2020 z dne 17. 5. 2022.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 129, 129/1, 129/1-4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.