29. 6. 2017

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude Florijana Gašperina, Žirovnica, ki ga zastopa Blaž Kovačič Mlinar, odvetnik v Ljubljani, na seji 29. junija 2017

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Su 29/2017 z dne 1. 3. 2017 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 39. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 47/13 in 87/14) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnik vlaga ustavno pritožbo zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani o zavrnitvi predloga za izločitev predsednice senata. Navaja, da mu je bila z izpodbijanim sklepom kršena pravica do nepristranskega sodnika iz prvega odstavka 23. člena Ustave, ker je v kazenskem postopku kot predsednica senata soodločala sodnica, ki je v istem kazenskem postopku že sprejela priznanje krivde soobdolženih, nato pa je na tej podlagi izdala obsodilno sodbo, v kateri je sodišče opisalo tudi ravnanja pritožnika in se tudi vsebinsko opredelilo do njegove vloge pri kaznivem dejanju. S tem naj bi sodišče že prejudiciralo stališče glede pritožnikove krivde. Pritožnik zatrjuje kršitev objektivnega vidika nepristranskosti. Pri tem se sklicuje na ustaljeno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice in ustaljeno ustavnosodno presojo Ustavnega sodišča, zlasti na odločbo št. Up-57/14 z dne 26. 1. 2017.

2.Pritožnik vlaga tudi pobudo za oceno ustavnosti drugega odstavka 39. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Izpodbijana določba naj bi bila v neskladju s pravico do nepristranskega sodnika iz prvega odstavka 23. člena Ustave, ker naj ne bi urejala vprašanja, kako naj ravna sodnik, ko sprejme priznanje krivde od enega izmed soobdolženih kot udeleženca kaznivega dejanja, pri tem pa v izreku sodbe za tega soobdolženca opiše tudi vlogo in ravnanja drugih soobdolženih.

3.Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zavrglo, ker niso izčrpana pravna sredstva (1. točka izreka).

4.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

5.Izpodbijane določbe ZKP ne učinkujejo neposredno. V takem primeru je pravni interes za pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti skladno s stališčem Ustavnega sodišča (sklep št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007, Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82) podan, če pobudnik pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS hkrati vloži tudi ustavno pritožbo zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa. Pobudnik je svoj pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih predpisov utemeljeval z vloženo ustavno pritožbo, ki jo je Ustavno sodišče zavrglo. Glede na navedeno morebitna ugoditev pobudi na pravni položaj pobudnika ne bi mogla vplivati, kar pomeni, da pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih zakonskih določb. Zato je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo (2. točka izreka).

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 5. alineje prvega odstavka 55.b člena, tretjega odstavka 25. člena ZUstS ter na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednica dr. Jadranka Sovdat ter sodnice in sodniki: dr. Matej Accetto, dr. Dunja Jadek Pensa, DDr. Klemen Jaklič, dr. Rajko Knez, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik in Marko Šorli. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Jadranka Sovdat

Predsednica