Jedro

Namen zagotovitve brezplačne pravne pomoči po ZBPP je omogočiti posameznikom, ki nimajo sredstev, da lahko varujejo in uveljavljajo svoje pravice v sodnih postopkih. To pa predpostavlja, da gre za zadeve, pri katerih je na podlagi ugotovljenih dejanskih in pravnih okoliščin vsaj z določeno stopnjo verjetnosti mogoče pričakovati pozitiven izid za prosilca.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi z zapuščinskim postopkom po pokojnem A.A., ki je tekel pred Okrajnim sodiščem v Slovenski Bistrici, opr. št. D 144/81. Po navedbah tožene stranke mora prosilec za dodelitev brezplačne pravne pomoči med drugim izpolnjevati tudi objektivni pogoj, ki se nanaša na okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero vlaga prošnjo za brezplačno pravno pomoč. Pri tem se predvsem upošteva, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva. V skladu z določbo tretjega odstavka 24. člena ZBPP pa se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari. V zvezi z ugotavljanjem, ali tožnica izpolnjuje objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči, je tožena stranka ugotovila, da tožnica želi izpodbijati enostransko izjavo volje o odstopu dednega deleža v korist B.B., ki jo je podala v zapuščinskem postopku po pokojnem A.A., kar je razvidno iz sklepa o dedovanju, opr. št. D 144/81 z dne 21. 2. 2003. Dedna izjava je enostranski pravni posel, predpostavke za veljavnost takšne izjave pa se presojajo po splošnih določilih Obligacijskega zakonika. Napako volje lahko stranka uveljavlja v roku enega leta odkar je za napako izvedela. V vsakem primeru pa njena pravica ugasne s pretekom treh let od dneva, ko je izjavo podala. Navedena roka sta prekluzivna, kar pomeni, da z dnem, ko rok poteče, ta pravica ugasne. Tožnica je dedno izjavo podala na zapuščinski obravnavi dne 21. 2. 2003, rok za izpodbijanje izjave je tako potekel 21. 2. 2006. Glede na navedeno tožnica po ugotovitvah tožene stranke nima verjetnega izgleda za uspeh, zato je njeno prošnjo zavrnila zaradi neizpolnjevanja objektivnega pogoja.

Tožnica v tožbi navaja, da njen namen ni bil dolgoletno pravdanje na sodišču za pravico, ampak si samo želi pomoč pri njeni zadevi. K vlogi ni priložila pomembne listine, to je izjave strica, ki je bila sestavljena dne 28. 3. 2003. Iz navedene izjave pa izhaja, da se je stric obvezal, da ji bo izplačal vrednost nepremičnin. Poudarja, da ne zlorablja možnosti brezplačne pravne pomoči, želela bi samo spravni poskus – razgovor s stricem brez tožbe. Sodišče je štelo, da tožnica smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Brezplačna pravna pomoč se odobri na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/2004 – UPB, 23/2008, ZBPP). V skladu z določbo 24. člena navedenega zakona se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoj upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči (objektivni pogoj). Navedene okoliščine in dejstva zakon primeroma našteva in sicer: - da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati; - da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca in njegovo družino življenjskega pomena.

V obravnavanem primeru je tožena stranka zavrnila tožničino prošnjo, ker je presodila, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh in je tako ni razumno sprožati. Po določbi tretjega odstavka 24. člena ZBPP pa se med drugim šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanje stvari, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

Tožnica je zaprosila za brezplačno pravno pomoč v zvezi z izpodbijanjem izjave o odstopu dednega deleža, ki jo je podala v zapuščinskem postopku po pokojnem A.A. dne 21. 2. 2003. Kot je že navedeno v obrazložitvi te sodbe, se po določbah ZBPP kot pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči zahteva obstoj določenih tehtnih okoliščin o zadevi, ki kažejo na verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet brezplačne pravne pomoči, imelo končni uspeh. Te okoliščine so primeroma določene v 24. členu ZBPP. Med drugim zakon tudi določa, da mora imeti zadeva verjeten izgled za uspeh in jo je razumno sprožati. Pri presoji ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh, je po mnenju sodišča treba upoštevati, ali več dokazov govori v prid kot pa v škodo stranki. V zvezi z okoliščino, ki se nanaša na razumno sprožanje zadeve, pa že ZBPP v tretjem odstavku 24. člena določa, da se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari.

Tudi po presoji sodišča dejanske okoliščine, ki jih je v postopku na podlagi listin, ki jih je predložila tožnica, in poizvedb pri pristojnih organih ugotovila tožena stranka, ne kažejo na verjetnost uspeha tožničine tožbe v postopku pred pristojnim sodiščem. Kot je že pravilno navedla tožena stranka je po določbah Obligacijskega zakonika rok za ugovarjanje napak volje v zvezi z enostransko izjavo prekluzivni rok, ki ga ni mogoče podaljšati. To pomeni, da stranka po izteku zakonskega roka ne more več uveljavljati zahtevka. V obravnavanem primeru je objektivni rok za izpodbijanje tri leta ter je potekel 21. 2. 2006. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja, ki mu tožnica v tožbi niti ne ugovarja, torej ni izkazano, da bi tožnica imela verjeten izgled za uspeh v postopku in da je postopek razumno sprožati. Navedena ugotovitev ne velja samo za vložitev tožbe pred pristojnim sodiščem, temveč tudi za druge pravne storitve, glede na to, da tožnica v tožbi navaja, da želi vložiti le predlog za spravni poskus. Za odločitev v tej zadevi pa je pravno nerelevantna izjava, ki jo je tožnica priložila tožbi ter s katero dokazuje, da se je B.B. obvezal za odstopljeni dedni delež plačati vrednost nepremičnin, saj je v zadevi bistveno vprašanje glede pravočasnosti uveljavljanja napake volje pri odpovedi dednemu deležu. Navedena izjava bi sicer lahko služila kot dokaz v postopku izpodbijanja sporne izjave, vendar, kot je že navedeno v tej sodbi, je rok za sprožitev takšnega postopka že iztekel. Namen zagotovitve brezplačne pravne pomoči po ZBPP je omogočiti posameznikom, ki nimajo sredstev, da lahko varujejo in uveljavljajo svoje pravice v sodnih postopkih. To pa predpostavlja, da gre za zadeve, pri katerih je na podlagi ugotovljenih dejanskih in pravnih okoliščin vsaj z določeno stopnjo verjetnosti mogoče pričakovati pozitiven izid za prosilca. Ker v obravnavanem primeru tudi po presoji sodišča navedeni pogoj ni izpolnjen, je zato sodišče tožničino tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/2006, ZUS-1).