Up-50/04 - 7

31. 1. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 18. januarja 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 300/2002 z dne 4. 11. 2003 v zvezi s sklepom Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 238/2001 z dne 23. 5. 2002 in s sklepom Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. S 1559/86 z dne 29. 11. 2000 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Delovno sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku pritožnikov predlog za obnovo pravnomočno končanega postopka zaradi prenehanja delovnega razmerja po drugem odstavku 72. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 - v nadaljevanju ZDSS) zavrnilo, ker je štelo, da obnovitveni razlog ne obstaja. Strinjalo se je z ugotovitvijo sodišča združenega dela I. in II. stopnje, da je pritožniku v osnovnem delovnem sporu prenehalo delovno razmerje na podlagi sklepa disciplinske komisije delodajalca zaradi storitve hujših kršitev delovnih obveznosti, ne pa zaradi moralno- politične neprimernosti. Višje delovno in socialno sodišče je pritožnikovo pritožbo zavrnilo, Vrhovno sodišče pa njegovo revizijo.

2.Zoper sklep Vrhovnega sodišča, po vsebini pa tudi zoper odločbi nižjih sodišč, vlaga pritožnik ustavno pritožbo.

Oporeka zaključku sodišč, da obnovitveni razlog po ZDSS ni podan. Iz zapisnika Delavskega sveta z dne 22. 5. 1984, kjer se mu očita, da je skrunil samoupravljanje, naj bi namreč jasno izhajalo, da mu je delovno razmerje prenehalo zgolj zaradi moralno političnih razlogov. Nižjima sodiščema očita, da o tem zapisniku nimata razlogov. Izpodbijani sklep Vrhovnega sodišča pa po mnenju pritožnika krši 14., 22., 23. in 25. člen Ustave. Vrhovnemu sodišču očita, da je odločilo brez celotnega disciplinskega spisa in da je njegovo stališče o manjkajočih listinah brez pravne podlage, zato jo ocenjuje za arbitrarno oziroma samovoljno. Prav tako meni, da sklep nima sprejemljivih razlogov o oceni pravno relevantnih dejstev in da pravno stališče izpodbijanega sklepa odstopa od ustaljene sodne prakse. Ustavnemu sodišču predlaga, naj izpodbijane odločbe razveljavi oziroma jih spremeni tako, da se ugodi pritožnikovemu predlogu za obnovo postopka.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v rednem postopku, zato v postopku z ustavno pritožbo ne more presojati same po sebi pravilne uporabe procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijane sodne odločbe preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njimi kršene človekove pravice in temeljne svoboščine.

4.Pritožnik sicer zatrjuje številne kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vendar jih z navedbami v ustavni pritožbi ne izkaže. Zatrjevanih kršitev človekovih pravic ne more uspešno uveljavljati zgolj s ponavljanjem razlogov, s katerimi v sodnem postopku ni uspel. Prav tako jih ne more uspešno uveljavljati s pavšalnimi navedbami, ne da bi jih hkrati utemeljil s konkretnimi ustavnopravnimi argumenti.

5.Pritožnik očita, da v izpodbijanih odločbah ni odgovora na njegove trditve o razlogih za prenehanje delovnega razmerja, kot izhajajo iz zapisnika, ter na njegove navedbe v zvezi z nepopolnim disciplinskim spisom. To bi sicer lahko pomenilo kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave in pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave, vendar so trditve pritožnika neutemeljene. Zgolj iz navedbe, da je s kršitvami delovnih obveznosti skrunil samoupravljanje, še ni mogoče sklepati, da mu je delovno razmerje prenehalo zaradi moralno-političnih razlogov in ne zaradi kršitev delovnih obveznosti. Sodišča so zadostno in obrazloženo utemeljila, zakaj ocenjujejo, da mu delovno razmerje ni prenehalo zaradi moralno-političnih razlogov, temveč zaradi dokazanih kršitev delovnih obveznosti. Tudi iz spisa zadeve to nedvoumno izhaja.

6.Relevantnih ustavnopravnih razlogov, ki bi utemeljevali druge zatrjevane kršitve, pa pritožnik niti ne navaja. Zgolj nezadovoljstvo z odločbo, izdano v rednem postopku, in dejstvo, da pritožnik pravna pravila razume drugače od sodišč, še ne zadostuje za sklep, da so bile v postopku kršene človekove pravice in temeljne svoboščine.

Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 - popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan