Jedro

Na revizijski razlog bistvenih kršitev procesnih pravil sodišče ne pazi po uradni dolžnost, ampak samo na zahtevo strank (371. člen ZPP). Ta mora biti zato obrazložena: revident mora konkretizirano navesti ravnanje ali opustitev sodišča, ki je v nasprotju s procesnimi predpisi.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je na podlagi tožbe odločilo, da mora S. S. izročiti G. L. izvirnik prodajne pogodbe z dne 28.11.1997, s katero je toženec tožnici prodal garsonjero v pritličju zgradbe na parceli št. 2631 k.o. ... ter ji izročiti ključe, zavrnilo pa je zahtevek iz nasprotne tožbe, da mora kupovalka prodajalcu plačati 13.943 DEM v tolarski protivrednosti. Sodišče druge stopnje je takšno sodbo v celoti potrdilo.

2. Toženec sodbo pritožbenega sodišča izpodbija z revizijo. Uveljavlja revizijska razloga absolutne in relativne bistvene kršitve procesnih pravil. Navaja, da "ravnanje ene od pravdnih strank vsebuje znake premoženjskega kazenskega delikta in je v nasprotju z moralo", zato bi moralo sodišče postopati po tretjem odstavku 3. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in tožbo stranke, ki v tem postopku ni uspela, zavreči. Prav tako bi moralo upoštevati priporočila iz drugega odstavka 7. člena ZPP, a je bilo povsem pasivno, zato je imelo na razpolago le malo podatkov za kvalitetno odločitev. Nikoli ni bilo zastavljeno vprašanje, zakaj tožnica ni prevzela ključev in pogodbe takoj po overitvi, pri kateri je bila navzoča in zakaj toženec ni zahteval denarja pred overitvijo pogodbe. Sodbe drugostopenjskega sodišča ni mogoče preizkusiti, saj je v njej najprej zapisano, da je sodišče tožnici verjelo, da je tožencu izročila 17.000 DEM na podlagi pogodbene določbe, da bo overitev opravljena po plačilu kupnine, za tem pa, da sta istega dne pogodbeni stranki večkrat spreminjali dogovor glede modalitet plačila.

3. Revizija je bila vročena tožnici, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije (375. člen ZPP).

4. Revizija ni utemeljena.

5. Na revizijski razlog bistvenih kršitev procesnih pravil sodišče ne pazi po uradni dolžnost, ampak samo na zahtevo strank (371. člen ZPP). Ta mora biti zato obrazložena: revident mora konkretizirano navesti ravnanje ali opustitev sodišča, ki je v nasprotju s procesnimi predpisi. Trditve, ki se nanašajo na kršitev določb tretjega odstavka 3. člena in drugega odstavka 7. člena ZPP so preveč splošne in pavšalne, da bi zadostile zahtevi po (razumljivi) obrazložitvi. V tem delu je revizija zato neutemeljena. Neutemeljena pa je tudi v delu, s katerim (opisno) uveljavlja kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zatrjevanih nasprotij med razlogi o odločilnih dejstvih v izpodbijani sodbi ni: sodišče druge stopnje je najprej kot pravilne sprejelo dokazno oceno in dejanske zaključke prvostopenjskega sodišča; v zvezi s tem je med drugim zapisalo, da je sodišče prve stopnje verjelo tožnici, da je tožencu izročila 17.000 DEM, ker je v pogodbi določeno, da bo kupnina plačana pred overitvijo pogodbe in ker je bila pogodba je nesporno overjena; v nadaljevanju je povzelo še ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da sta na dan, ko je bila kupnina plačana in pogodba overjena, pravdni stranki večkrat spremenili dogovor o modalitetah plačila. Sprememba dogovora o modalitetah plačila po nadaljnjih ugotovitvah ni posegla v dogovor o tem, da mora biti kupnina plačana pred overitvijo. Razlogi, s katerimi je sodišče druge stopnje utemeljilo svojo odločitev, so (v nasprotju z revidentovimi trditvami) jasni, konsistentni in razumljivi in prav v ničemer niso onemogočili preizkusa izpodbijane sodbe.

6. V ostalem je revizijske trditve mogoče razumeti kot grajo dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki so prestale pritožbeni preizkus. Zaradi izrecne prepovedi vložitve revizije zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP) je ta graja nedovoljena.

7. Revizija je torej neutemeljena in jo je revizijsko sodišča zavrnilo (378. člen ZPP).