Jedro

Sporni objekt, kar je bilo ugotovljeno ob inšpekcijskem ogledu, je zgrajen kot celota, kar je zelo jasno razvidno iz fotografij objekta priloženih upravnemu spisu (skupna streha, obodne in skupne stene), tožeča stranka pa nasprotnega ni zatrjevala.

Določba 8. člena Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje določa pogoje umeščanja nezahtevnih in enostavnih objektov v prostor, ki jih tožeča stranka ne pred izdajo izpodbijane odločbe, ne v času vložitve tožbe, ni izkazala. Sklicuje se sicer na lokacijsko informacijo občine Beltinci z dne 20. 3. 2013, s katero naj bi se zaključila gradnja štirih enostavnih objektov, vendar sama lokacijska informacija ne nadomešča gradbenega dovoljenja, ampak je skladno z določbami 80. člena ZUreP-1, informacija o namenski rabi prostora, lokacijskih in drugih pogojih, kot jih določajo občinski izvedbeni prostorski akti ter podatki o prostorskih ukrepih, ki veljajo na določenem območju, zato njena pridobitev v sporni zadevi ni pomembna.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je inšpekcijskemu zavezancu, A. d.o.o., ki ga zastopa B.B. kot direktor in C.C. kot prokuristka, odredil, da mora takoj po vročitvi te odločbe ustaviti gradnjo skladiščne hale masivne gradnje, tlorisa velikosti 15,50m x 10m, višine do kapne lege 4m in višine 6m do slemenske lege, ker ga gradi na zemljišču parc. št. 2179/4 k.o. ..., brez gradbenega dovoljenja. Določil je rok za odstranitev objekta in vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje, na lastne stroške in izrekel opozorila v primeru, da inšpekcijski zavezanec ne bo izpolnil svoje obveznosti.

2. Odločitev temelji na ugotovitvah zapisnika z dne 19. 5. 2014 in izjavi B.B., ki je prisostvoval inšpekcijskem ogledu. Navedel je, da se je gradnja objekta pričela leta 2010, da je bila končana leta 2013 in od takrat je v uporabi. Izpovedal je tudi, da gradbeno dovoljenje še ni bilo izdano, ker po občinskem prostorskem načrtu gradnja na tem delu parcele ni bila predvidena. Vloga za spremembo je bila dana na Občini Beltinci. Izpovedal je tudi, da je investitor gradnje B.B. Dne 28. 5. 2014 je podal izjavo pooblaščenec družbe Č.Č., iz katere izhaja, da je investitor, A. d.o.o., gradil 4 posamezne objekte (fazno). Gre za pokrita skladišča za lesna goriva, ki so pomožni kmetijski objekt, zato se glede na velikost, v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/13 z dne 1. 3. 2013, v nadaljevanju Uredba) štejejo kot enostavni objekti, za katerih gradnjo ni potrebno gradbeno dovoljenje. V tej pisni izjavi je zapisana tudi pripomba projektanta, da so izpolnjeni pogoji za legalizacijo objekta, ker se ti smatrajo kot enostavni in so bili umeščeni na zemljiški parceli, v primeru investitorja, na kmetijsko zemljišče. 3. Prvostopenjski organ je svojo odločitev utemeljil z določbami Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) in Uredbe. Pojasnil je, da četudi bi bilo objekt mogoče obravnavati po delih, je visok 6m, torej presega mejnih 5m, ki se zahtevajo pri gradnji enostavnih objektov po določbah Uredbe. Tudi sicer je bil objekt grajen kot celota, saj ima skupne konstrukcijske elemente, strešno konstrukcijo, SV fasadno steno. V celoti je objekt zgrajen na prvem območju kmetijskih zemljišč, na katerem gradnja takega objekta ni dovoljena, legalizacija pa v času izreka inšpekcijskega ukrepa ni možna.

4. Drugostopenjski organ je pritožbo tožeče stranke zavrnil. Zavrnil je pritožbeno navedbo, da ni bil ugotovljen dejanski investitor in se skliceval na podatek, ki izhaja iz zapisnika z dne 19. 5. 2014, da je investitor B.B., ter na izjavo z dne 26. 5. 2014, iz katere izhaja, da je investitor sporne gradnje A. d.o.o. Glede na to izjavo in priloženo pooblastilo za zastopanje z dne 22. 5. 2014, v katerem se je A. d.o.o. izreklo za investitorja, pa tudi na podlagi računa št. 10711 z dne 12. 4. 2011, ki je bilo naslovljeno na A. d.o.o., kot naročniku gradnje prizidka skladiščnih prostorov, ki je priložen navedeni izjavi pritožnika, je drugostopenjski organ zavezal stališče, da je inšpekcijski zavezanec pravilno določen. Zavrnil je tudi pritožbe navedbe, da ni ugotovljeno, ali sporni objekt stoji na zemljišču s parc. št. 2179/4 k.o. … in ugovor, da ne gre za enovit objekt, ampak za 4 samostojne enostavne objekte. Pojasnil je, da gre za enovit objekt, ker streha, obodne in skupne stene predstavljajo konstrukcijski element objekta. Zavrnil je tudi pritožbeno navedbo, ki se nanaša na višino objekta ter zavrnil pritožbene ugovore, ki se nanašajo na vpliv vloge za spremembo namembnosti zemljišča in končanje gradnje, kot neutemeljene.

5. Tožeča stranka v tožbi odločitvi oporeka. Izpodbijana odločitev temelji na nepravilno in nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju, saj se odločba nanaša na samostojni objekt - skladiščno halo. Še vedno je sporno, kdo je investitor objekta. Sklicuje se na določbo 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ker iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhajajo razlogi, zakaj ni bila upoštevana navedba tožeče stranke, da ne gre za gradnjo enega, ampak 4 enostavnih objektov, za katere se ne zahteva pridobitev gradbenega dovoljenja. Po ugotovitvi, da so objekti previsoki za 1m, bi moralo biti odrejeno, da se nepravilnost odpravi in postavi rok za odpravo nepravilnosti. Sklicuje se na lokacijsko informacijo za gradnjo kmetijsko gozdarskega objekta oziroma točneje pokritega skladišča za lesna gradiva, iz katere izhaja dopustnost gradnje namenskega objekta, ob upoštevanju pogojev te gradnje. Upoštevaje 8. člen Uredbe in 17. točko Priloge št. 2 k Uredbi, je mogoče šteti, da so objekti, ki jih je od leta 2010 do začetka 2013 gradil tožnik, enostavni objekti, kljub temu, da so za 1m presegli dovoljeno višino, saj izpolnjujejo vse ostale pogoje. Pojasnjuje tudi, da je tožeča stranka pravna oseba, ki je med drugim registrirana tudi za izvajanja dejavnosti skladiščenja in določenih kmetijskih dejavnosti, zato ni dvoma, da je gradnja objektov s takšno namembnostjo dopustna, čeprav so zgrajeni na kmetijskem zemljišču. Meni, da sklicevanje drugostopenjskega organa na 5. člen Stanovanjskega zakona ni utemeljeno, ker se v postopku sploh ni ugotavljalo, katere skupne konstrukcijske elemente imajo sporni elementi. Ne strinja se z navedbo, da tožena stranka pred izdajo odločbe ni razpolagala s PID-i, saj je le-te pooblaščenec tožeče stranke priložil dopisu z dne 26. 5. 2014. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter vrne v ponovni postopek. Priglaša tudi stroške postopka.

6. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

K I. točki izreka:

7. Tožba ni utemeljena.

8. Nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja (12.1. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1). V primeru nelegalne gradnje pristojni gradbeni inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku, na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna (152. člen ZGO-1). Brez gradbenega dovoljenja je mogoče graditi le enostavne objekte, ki pa se ne smejo postavljati v nasprotju s prostorskim aktom (3.a člen ZGO-1), v 8. členu Uredbe pa so določeni pogoji umeščanja nezahtevnih in enostavnih objektov v prostor.

9. Glede na navedeno zakonsko podlago za ukrepanje gradbenega inšpektorja in ker ni sporno, da za gradnjo ni bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje, se sodišče v celoti strinja z razlogi prvostopenjske odločbe, potrjene z razlogi drugostopenjske odločbe, s katerimi je utemeljeno, da bi moral tožnik kot investitor spornega objekta, na zemljišču s parc. št. 2179/4 k.o. ..., pred gradnjo pridobiti gradbeno dovoljenje, ker v zadevi niso izpolnjeni pogoji iz Uredbe za gradnjo brez gradbenega dovoljenja, zaradi česar gre za nelegalno gradnjo. Sodišče se na te razloge sklicuje in jih ne ponavlja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Glede na tožbene navedbe še dodaja:

10. Sodišče uvodoma zavrača tožbeni ugovor, da je bila izpodbijana odločba izdana tožeči stranki, ki ni investitor sporne gradnje. Tožeča stranka se sklicuje na izjavo B.B. dano na zapisnik z dne 19. 5. 2014. Sodišče, enako kot je to storil drugostopenjski organ v obrazložitvi svoje odločbe, ugotavlja, da določitev inšpekcijskega zavezanca, investitorja sporne gradnje, temelji na listinah upravnega spisa, ki jih je prvostopenjskemu organu priložila tožeča stranka. Gre za izjavo Č.Č. z dna 26. 5. 2014, ki jo je podal v imenu investitorja A. d.o.o., kar dokazuje tej izjavi priloženo pooblastilo z dne 22. 5. 2014. Prav tako to dejstvo dokazuje tudi predložitev situacij za objekt Pokrito skladišče za lesna goriva št. 1, 2, 3 in 4, ki jih je pritožbi priložila tožeča stranka in iz katerih izhaja, da je investitor te gradnje A. d.o.o..

11. Iz zapisnika št. 06122-1388/2014-4 z dne 19. 5. 2014 izhaja, da je bil sporen objekt zgrajen na zemljišču parc. št. 2179/4 k.o. ..., kjer gradnja po občinskem prostorskem aktu ni bila predvidena. Da gre za gradnjo na kmetijskem zemljišču, kjer gradnja ni predvidena, izhaja tudi iz listin priloženih upravnemu spisu, tudi obvestila Občine Beltinci z dne 10. 6. 2014, iz katerega izhaja, da je bila zahteva A. d.o.o., za vključitev sporne parcele v stavbno zemljišče, v osnutku OPN Občine Beltinci predlagana za ažuriranje.

12. Ob prej navedeni ugotovitvi, ki med strankama ni sporna, pa sodišče v nadaljevanju zavrača tudi tožbeni ugovor, ki se nanaša na opredelitev spornega objekta kot enovite gradnje. Sporni objekt, kar je bilo ugotovljeno ob priliki inšpekcijskega ogleda, je zgrajen kot celota, kar je zelo jasno razvidno tudi iz fotografij objekta priloženih upravnemu spisu (skupna streha, obodne in skupne stene), tožeča stranka pa nasprotnega ni zatrjevala ne ob priliki inšpekcijskega pregleda, niti te trditve ni dokazala dne 26. 5. 2014, s predložitvijo štirih situacij za gradnjo objekta.

13. Ker gre torej za gradnjo na kmetijskem zemljišču in gradnjo objekta kot celote, sodišče kot relevantno vprašanje v sporni zadevi, kot je to storil tudi prvostopenjski organ, izpostavlja vprašanje, ali je sporna gradnja skladno z določbami Uredbe. Določba 8. člena Uredbe določa pogoje umeščanja nezahtevnih in enostavnih objektov v prostor, ki jih tožeča stranka ne pred izdajo izpodbijane odločbe, ne v času vložitve tožbe, ni izkazala. Sklicuje se sicer na lokacijsko informacijo občine Beltinci z dne 20. 3. 2013, s katero naj bi se zaključila gradnja štirih enostavnih objektov, vendar ta listina ni priložena ne listinam upravnega spisa, niti tožbi. Sodišče ne glede na to ugotavlja, da sama lokacijska informacija ne nadomešča gradbenega dovoljenja, ampak je skladno z določbami 80. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (v nadaljevanju ZUreP-1), informacija o namenski rabi prostora, lokacijskih in drugih pogojih, kot jih določajo občinski izvedbeni prostorski akti ter podatki o prostorskih ukrepih, ki veljajo na določenem območju, zato njena pridobitev v sporni zadevi ni pomembna.

14. Ne glede na prej navedeno, je sodišče na podlagi ugotovitev inšpekcijskega pregleda z dne 19. 5. 2014, da gre za objekt tlorisne velikosti 15,50m x 10m, višine do kapne lege 4m in višine 6m do slemenske lege, ter ugotovitve, da gre za gradnjo konstrukcijsko celovitega objekta, presodilo, da obravnavani objekt ne izpolnjuje pogojev za enostavni objekt, ki ga je mogoče graditi brez gradbenega dovoljenja, ker je njegova gradnja v nasprotju z določbami 6. člena Uredbe, v povezavi z določbo 17. točke Priloge 2 Uredbe.

15. Ker po presoji že ta ugotovitev zadošča za utemeljitev izrečenega inšpekcijskega ukrepa, se sodišče v nadaljevanju ni niti spuščalo v presojo, ali so v zadevi izpolnjeni drugi pogoji iz 8. člena Uredbe, ki se nanašajo na dopustnost namenske rabe in pogoji iz drugega odstavka 8. člena Uredbe, ki se nanašajo na opredelitev parcele namenjene gradnji.

16. Prav tako na drugačno odločitev ne more vplivati tožbena trditev, da inšpekcijski organ ni upošteval, da je gradnja že končana. Izrek izpodbijane odločbe je namreč v skladu s 152. členom ZGO-1, ki ne določa različnih inšpekcijskih ukrepov glede na to, ali se nelegalna gradnja še izvaja ali pa je objekt že zgrajen. Poleg tega odrejena ustavitev gradnje ne pomeni le ustavitve nedokončane gradnje, ampak tudi prepoved morebitnih nadaljnjih posegov na spornem objektu. Zato v konkretnem primeru dejstvo, da se gradbena dela na objektu ne izvajajo več, ne vpliva na zakonitost izpodbijane odločbe.

17. Ker na odločitev v zadevi ne morejo vplivati niti ostale tožbene navedbe, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1). Odločitev je sprejelo na seji, v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj predlagana dejstva in dokazi niso pomembni za odločitev.

K II. točki izreka:

18. Tožeča stranka je ob vložitvi tožbe zahtevala povrnitev stroškov postopka. Skladno z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi, zato je moralo sodišče zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka zavrniti.