Jedro

Če je poseg v prostor predviden v samem središču mesta, so pravice do zdravega okolja vsakogar v njem omejene z enakimi pravicami drugih - someščanov.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbi tožečih strank zoper odločbo Upravne enote Idrija št. ... z dne 10.2.1995, s katero je bilo investitorju N.Z. izdano lokacijsko dovoljenje za prekritje poslovne stavbe in izvedbo mansardnega stanovanja na parc. št. 1345/3, pod tam navedenimi pogoji. Tožena stranka, sklicujoč se na določbo 2. odstavka 54. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur.l.SRS,št. 28/84, 37/85 in 29/86 ter Ur.l.RS,št. 26/90, 18/93 in 47/93) ugotavlja, da območje obravnavane lokacije ureja Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditveno območje mesta Idrije (Ur.l.RS, št. 34/93). Lokacija se nahaja v območju centralnih dejavnosti in območju spremljajočih dejavnosti z oznako C 7/1-Center II, kjer so dovoljeni vsi posegi, ki pomenijo dopolnitev stanovanjske gradnje oziroma boljšo kvaliteto ponudbe. Pri oblikovanju objektov 12. člen odloka določa, da se morajo novogradnje, nadomestitve, prenove, nadzidave, prizidave, dozidave in drugi posegi v prostor prilagoditi gabaritom obstoječe zazidave. Ta pogoj je v konkretnem primeru upoštevan, saj je dovoljenje dano s pogojem, da izvedba strehe sledi višinskim gabaritom sosednjih stavb. Enako velja za naklon strehe. Tožena stranka nadalje ugotavlja, da je lokacijska dokumentacija št. ... izdelana v skladu s pogoji, ki so vključeni v izrek izpodbijane odločbe (57. člen zakona). Investitor je izkazal, da je upravičen razpolagati z objektom, ki je predmet posega (53. člen). V postopku so bila pridobljena vsa predpisana soglasja. V zvezi s pritožbenimi ugovori tožena stranka navaja, da soglasje soseda ni pogoj za izdajo lokacijskega dovoljenja. V postopku je bilo pridobljeno poprejšnje sanitarno soglasje z dne 17.10.1994, iz katerega izhaja, da se sanitarno soglasje lahko izda. Tožena stranka zavrača pritožbene ugovore o poslabšanju bivalnih razmer zaradi manjše osvetljenosti in ugovore v zvezi z izdelano študijo osončenosti. Tožena stranka je pridobila še mnenje Zdravstvenega inšpektorata RS št. ... z dne 28.12.1995, iz katerega izhaja, da ne gre za poslabšanje sanitarnih razmer v bivalnih prostorih, o čemer govorijo predpisi o osončenju. Iz zdravstvenih razlogov se ščiti človeka v stanovanjskih prostorih, zato študija osončenja poslovnih prostorov niti ni potrebna.

V tožbi tožeči stranki navajata, da je tožena stranka ugotavljala skladnost izpodbijanega akta s pogoji 12. člena odloka le glede gabaritov in strehe, izpustila pa je pogoj, da mora biti višina stavbe le do višine sosednjih objektov in pogoj, da morajo biti fasade prilagojene fasadam sosednjih objektov. Sosednji objekt je last prvotožnika H.M., ki je v bistvu steklen kiosk, višine približno 3,5 m. Zato je neutemeljeno razlaganje tožene stranke, da bo novo zgrajeni objekt prilagojen objektu, ki je neposredni sosed, saj ne bo nikdar sovpadal z njim. Dejstvo, da bi nekdo nadzidal stavbo, ki je samo 60 cm od prvotožnikove stavbe, bi prav gotovo škodno vplivalo na uporabo le-te. Ne nazadnje bi nadzidava odvzela sosedni stavbi svetlobo, ki bi bila manj osončena, manj zračna, pa tudi izgled bi bil pokvarjen, saj bi izgledala kot "zabojnik" stisnjen med dva veliko višja objekta. Ugotovitev tožene stranke, da študija osončenja za poslovne prostore ni potrebna, je neskladna z Ustavo, ki v 72. členu določa, da ima vsakdo v skladu z zakonom pravico do zdravega življenjskega okolja. Tudi pravica do sonca in svetlobe ter zračnosti je vsebovana v tej pravici, ki gre vsakemu človeku, občanu, ne glede na to, ali jo izkorišča v stanovanjskih ali poslovnih prostorih.

Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in naloži toženi stranki plačilo stroškov postopka tožečih strank.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in razlogih, navedenih v njeni obrazložitvi.

Prizadeta stranka investitor Z.G.N. v odgovoru na tožbo predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Po pregledu podatkov v spisih se sodišču ne vzbuja dvom v pravilno ugotovljeno dejansko stanje, uporabo materialnega in procesnega prava in na tej podlagi pravilno odločitev. V postopku je bilo pravilno ugotovljeno, da je poseg v prostor (prekritje poslovne stavbe in izvedba mansardnega stanovanja) na navedeni lokaciji možen, saj območje lokacije ureja navedeni prostorsko izvedbeni akt, po katerem je predvideni poseg dopusten z upoštevanjem pogojev iz 12. člena odloka, ki se nanašajo na izvedbo strehe. Ker je bilo lokacijsko dovoljenje izdano s pogojem, da višina in naklon strehe sledita gabaritom sosednjih stavb (stari pošti in MRT), je pravilna tudi nadaljnja ugotovitev tožene stranke, da je zahtevani pogoj upoštevan. Zato je tudi zmotno zatrjevanje tožečih strank, da se višina investitorjeve nove strehe mora prilagoditi višini strehe neposrednega obstoječega in precej nižjega objekta (steklenega kioska).

Ugotovitev, da predlagana gradnja ne bo bistveno poslabšala bivanjskih razmer v sosednjih objektih, je tožena stranka oprla na izdano poprejšnje sanitarno soglasje, kot tudi na naknadno pridobljeno mnenje Zdravstvenega inšpektorata RS, št. ... z dne 28.12.1995. Če je poseg predviden v samem središču mesta, so pravice do zdravega življenjskega okolja vsakogar v njem omejene z enakimi pravicami drugih someščanov. Zato tožbeni ugovori s tem v zvezi ne morejo vplivati na odločitev.

Sodišče o zahtevi tožečih strank za plačilo stroškov ni odločalo, ker v upravnem sporu trpi vsaka stranka svoje stroške (61. člen ZUS/77).

Neutemeljeno tožbo je sodišče zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena Zakona o upravnih sporih (ZUS/77) in 1. odstavka 94. člena Zakona o upravnem sporu (Ur.l.RS, št. 50/97 in 65/97 popr.). Določbe ZUS/77 je uporabilo kot republiški predpis, skladno s 1. odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).