Jedro

Neutemeljeno je sklicevanje tožene stranke na določila Splošnih pogojev, saj so Splošni pogoji del pogodbe, kot rečeno pa v konkretnem primeru odločitev sodišča prve stopnje, v delu, v katerem je tožbenemu zahtevku ugodilo, ne temelji na pogodbi, ki naj bi bila veljavno sklenjena, ampak na neposlovni podlagi, to je neupravičeni pridobitvi. Sodišče prve stopnje res govori o splošnih pogojih, vendar jih ni upoštevalo pri odločitvi kot del pogodbe za podlago priznanja tožbenega zahtevka, ampak le kot podlago za ocenitev višine okoriščenja oz. prikrajšanja.

Izrek

Pritožba tožene stranke se zavrne in v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Kopru, deloma v veljavi v toči 1 in 3 izreka tako, da je tožena stranka J. dolžna plačati tožeči stranki znesek 766,97 EUR (kar je pred zamenjavo valute SIT v EUR znašalo 183.796,50 SIT) z zamudnimi obrestmi po obrestni meri, določeni z zakonom, od 17.2.2002 dalje in izvršilne stroške v znesku 8,98 EUR (kar je pred zamenjavo valute SIT v EUR znašalo 2.152,20 SIT) z zamudnimi obrestmi po obrestni meri, določeni z zakonom od 9.10.2002 dalje do plačila, v preostalem delu pa se izvršilni sklep zoper toženo stranko deloma razveljavi v točki 1 in 3 izreka in se zavrne tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki glavnico v znesku 10.842,24 EUR (kar je pred zamenjavo valute SIT v EUR znašalo 2.598.233,50 SIT) z zamudnimi obrestmi po obrestni meri, določeni v zakonu od 17.4.2002 dalje do plačila in stroške izvršilnega postopka v višini 119,26 EUR (kar je pred zamenjavo valute SIT v EUR znašalo 28.580,80 SIT) z zamudnimi obrestmi po obrestni meri, določeni z zakonom od 9.10.2002 dalje do plačila. Končno je glede pravdnih stroškov odločilo, da jih je tožeča stranka dolžna povrniti toženi v znesku 527,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9.1.2002 dalje do plačila v roku 15 dni.

Zoper to sodbo se pritožuje tožena stranka po svojem pooblaščencu v delu, v katerem je sodišče prve stopnje odločilo, da ostane sklep o izvršbi v veljavi, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ter predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni in tožbeni zahtevek v celoti zavrne oz. sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi navaja, da v konkretnem primeru kurilni odbor ni imel potrebnega soglasja oz. pooblastila za sklenitev pogodbe, tako da pogodba o kurjenju z upravljalcem ni bila veljavno sklenjena. Sodišče prve stopnje je tudi napačno razlagalo določilo 3. čl. Splošnih pogojev, po katerem je odjemalec, tako lastnik stanovanja in njegov najemnik, kar bi lahko pripeljalo do tega, da ima tožeča stranka pravico zahtevati plačilo kurjenja od obeh. Dejansko bi bilo treba ta določila razlagati v tem smislu, da je lastnik dolžan plačati stroške kurjenja le v primeru, ko je stanovanje prazno, ko pa ga zasede najemnik, pa je dolžan te stroške plačati najemnik. Če pa so določila Splošnih pogojev nejasna, potem bi jih bilo potrebno razlagati v škodo tistega, ki jih je sprejel, to je v konkretnem primeru v škodo tožeče stranke.

Pritožba tožene stranke ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje glede bistvenih okolnosti spora dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo in na ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa ni zagrešilo niti v pritožbi pavšalno zatrjevanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, niti drugih takih kršitev v postopku, na katere bi moralo paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Tožena stranka se neupravičeno sklicuje na to, da kurilni odbor ni imel potrebnega pooblastila lastnikov za podpis pogodbe, saj sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku tožeče stranke na plačilo stroškov kurjenja ni ugodilo na pogodbeni, ampak na neposlovni podlagi, in sicer na podlagi neupravičene pridobitve. Glede tega, ali so bile podane predpostavke za neupravičeno pridobitev kot jih ugotavlja sodišče prve stopnje, pa tožena stranka v pritožbi ničesar ne pove. Prav tako je neutemeljeno sklicevanje tožene stranke na določila Splošnih pogojev, saj so Splošni pogoji del pogodbe, kot rečeno pa v konkretnem primeru odločitev sodišča prve stopnje, v delu, v katerem je tožbenemu zahtevku ugodilo, ne temelji na pogodbi, ki naj bi bila veljavno sklenjena, ampak na neposlovni podlagi, to je neupravičeni pridobitvi. Sodišče prve stopnje res govori o splošnih pogojih, vendar jih ni upoštevalo pri odločitvi kot del pogodbe za podlago priznanja tožbenega zahtevka, ampak le kot podlago za ocenitev višine okoriščenja oz. prikrajšanja. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.