Jedro

Tožnikova na sklenjeni sodni poravnavi temelječa terjatev je, upoštevajoč določilo prvega odstavka 356. člena OZ, zastarala. Glede na navedeno je mogoče z zadostno stopnjo zanesljivosti zaključiti, da tožnik v navedeni izvršilni zadevi nima verjetnih izgledov za uspeh.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopku opr. št. In 16/2013 Okrajnega sodišča v Lenartu v obliki oprostitve plačila stroškov izvršilnega postopka. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da organ za brezplačno pravno pomoč zaključuje, da tožnik v predmetni zadevi nima verjetnih izgledov za uspeh, zato je tožnikovo prošnjo kot neutemeljeno zavrnil (24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči - v nadaljevanju ZBPP). V navedeni izvršilni zadevi je tožnik kot upnik zoper dolžnico A.A. dne 15. 2. 2013 vložil predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, to je sodne poravnave sklenjene dne 10. 10. 1997 v zadevi opr. št. II P 517/96 Okrajnega sodišča v Mariboru, po kateri je navedena dolžnica dolžna plačati tožniku 11.077,00 DEM skupaj s 6 % letnimi obrestmi v obrokih po 300,00 DEM mesečno, dolžna pa mu je vrniti tudi stroške postopka v višini 51.800,00 SIT v dveh obrokih. Organ za brezplačno pravno pomoč navaja, da po določilu 356. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) terjatve, ki so bile ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo ali z odločbo pristojnega organa ali s poravnavo pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, zastarajo v desetih letih od nastanka. Poravnava je bila sklenjena dne 10. 10. 1997, predlog za izvršbo pa je bil vložen šele 15. 2. 2013, kar pomeni, da je preteklo več kot deset let od nastanka terjatve. Po vpogledu v izvršilni spis je organ za brezplačno pravno pomoč ugotovil, da dolžnica živi v Kanadi, zato je bilo tožniku naloženo, da založi stroške za postavitev začasnega zastopnika po 82. in 83. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Začasni zastopnik zastopa interese dolžnika, zato bi v predmetni zadevi ugovarjal zastaranje, glede na potek zastaralnega roka iz 356. člena OZ pa bo izvršilni postopek ustavljen. Po obrazloženem je organ za brezplačno pravno pomoč zaključil, da tožnik v predmetni zadevi nima verjetnih izgledov za uspeh, zato je njegovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnil. Tožnik v vloženi tožbi navaja, da je upokojenec in prejema 329,00 EUR pokojnine. S to komaj shaja. Nima nobenega premoženja, ne avta, ne nepremičnin. Z bivšo ženo živi na istem naslovu, nimata pa skupnega gospodinjstva. Z ženo skupnega premoženja nimata. Če bo dobil dolg od dolžnice povrnjen, bo vse stroške poplačal. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

Tožba ni utemeljena.

Pogoje za odobritev brezplačne pravne pomoči določa ZBPP, ki v tretjem odstavku 11. člena pravi, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji določeni z zakonom. Organ za brezplačno pravno pomoč torej ne ugotavlja samo finančnega položaja prosilca, ampak mu zakon nalaga, da ugotovi tudi obstoj drugih pogojev, določenih z zakonom. Druge pogoje, to je okoliščine in dejstva o zadevi, ki se upoštevajo pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči, določa 24. člen ZBPP. Po tem členu se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči in predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh tako, da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma, da je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom zadeve s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

Po presoji sodišča je organ za brezplačno pravno pomoč zgoraj navedena določila pravilno upošteval in ugotovil, da tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni utemeljena, saj tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh (prvi odstavek 24. člena ZBPP). Vse terjatve, ki so bile ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo ali z odločbo drugega pristojnega organa ali s poravnavo pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, zastarajo v desetih letih, tudi tiste, za katere zakon sicer določa krajši zastaralni rok (prvi odstavek 356. člena OZ). V predmetni zadevi je tožnik dne 15. 2. 2013 vložil predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, to je zgoraj navedene dne 10. 10. 1997 sklenjene sodne poravnave. Tožnikova na sklenjeni sodni poravnavi temelječa terjatev je torej, upoštevajoč določilo prvega odstavka 356. člena OZ, zastarala. Glede na ugotovljeno dejansko stanje in navedeno materialnopravno podlago, je tudi po presoji sodišča mogoče z za potrebe tega postopka zadostno stopnjo zanesljivosti zaključiti, da tožnik v navedeni izvršilni zadevi nima verjetnih izgledov za uspeh.

Tožnik tudi s tožbenimi navedbami pravilnosti takšne odločitve ne more izpodbiti. V tožbi opisuje svoje slabo premoženjsko stanje, kot je bilo že zgoraj pojasnjeno, pa mora organ za brezplačno pravno pomoč, razen premoženjskih razmer upoštevati tudi druge pogoje določene z zakonom, te pa opredeljuje 24. člen ZBPP. Ti pa po zgoraj obrazloženem v predmetni zadevi niso izpolnjeni.

Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).