Jedro

Dejstvo, da je dolžnik dedič premoženja, ki je vsebovano v tem sklepu, je bilo dolžniku znano že v času, ko je vložil predlog za začetek postopka osebnega stečaja. Spremenjene okoliščine ne morejo biti pomembne tudi zato, ker to ni razlog, zaradi katerega bi se stečajni postopek lahko končal in ZFPPIPP česa takega ne omogoča. Z izkazovanjem dolgoročne plačilne sposobnosti pa ni mogoče izpodbiti obstoja trajnejše nelikvidnosti, pri čemer dolžnik niti ne zatrjuje, da bi že poplačal vse svoje dolgove. Pri tem ZFPPIPP omogoča vodenje stečajnega postopka tudi v primeru, ko po poplačilu upnikov in stroškov postopka ostane še določeno premoženje.

Za obstoj položaja solventnosti ne zadostuje zgolj količina dolžnikovega premoženja; to premoženje mora biti tako, da omogoča poplačilo vseh dolgov ob zapadlosti. Pri tem dejstvo, da naj bi dolžnik sedaj imel dovolj premoženja za plačilo vseh svojih dolgov, lahko kaže na to, da sedaj dolžnik ni več dolgoročno plačilo nesposoben. Še vedno pa to ne kaže na dolžnikovo kratkoročno plačilno sposobnost.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo postopek osebnega stečaja nad dolžnikom.

2. Zoper navedeni sklep se je dolžnik pravočasno pritožil. Navaja, da je prišlo do spremenjenih okoliščin na strani njegovega premoženja. Res so ob vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka obstajali pogoji za njegov začetek, saj je bil dolžnik insolventen. V vmesnem času od vložitve predloga do izdaje izpodbijanega sklepa je stečajni dolžnik pridobil premoženje večje vrednosti kot dedič na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Mariboru I D 995/2010 z dne 19. 11. 2014, in sicer 1/7 zapuščine v čisti vrednosti 134.086,00 EUR, torej je dejansko prejel premoženje najmanj v realni vrednosti 19.155,14 EUR. Njegove obveznosti so tako manjše od vrednosti pripadajoče zapuščine, tako da je sposoben poravnati svoje obveznosti in s tem odpade zakonski pogoj in razlog za uvedbo stečajnega postopka. Predlagal je, naj sodišče pritožbi ugodi, sklep razveljavi in stečajni postopek ustavi, podrejeno pa naj po potrebi pritožbo šteje kot predlog za ustavitev stečajnega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je postopek osebnega stečaja začelo na dolžnikov predlog, ki ga je dal na naroku za vložitev predloga 26. 11. 2014, izpodbijani sklep pa je izdalo 1. 12. 2014. Pri tem pritožnik navaja, da sta bila ob vložitvi predloga za začetek postopka osebnega stečaja podani tako trajnejša nelikvidnost kot tudi dolgoročna plačilna nesposobnost. Zaradi z dedovanjem pridobljenega premoženja naj bi se okoliščine v času od 26. 11 .2014 do 1. 12. 2014 tako spremenile, da je sedaj sposoben poravnati vse svoje dolgove, saj ima za to dovolj premoženja, kar utemeljuje z dne 19. 11. 2014 izdanim sklepom o dedovanju.

5. Dejstvo, da je dolžnik dedič premoženja, ki je vsebovano v tem sklepu, je bilo dolžniku znano že v času, ko je vložil predlog za začetek postopka osebnega stečaja. Zapustnik je namreč umrl že 24. 9. 2005, kot to izhaja iz predloženega sklepa o dedovanju, eden od narokov v zapuščinski zadevi pa je bil opravljen 8. 10. 2014, ko je bil nedvomno ugotovljen tudi obseg zapuščine (to izhaja iz 4. točke obrazložitve sklepa o dedovanju). Zato nikakor ni mogoče slediti trditvam dolžnika, da naj bi v času od vložitve predloga za začetek postopka osebnega stečaja (26. 11. 2014) do izdaje sklepa o začetku tega postopka (1. 12. 2014) prišlo do spremembe okoliščin na strani dolžnika. Edina sprememba bi lahko bila, da bi dolžnik v tem času prejel sklep o dedovanju, pri čemer je treba poudariti, da pritožba ne trdi niti tega, dejstvo dedovanja pa je bilo dolžniku znano že pred tem.

6. Ne glede na navedeno pa zatrjevane spremenjene okoliščine tu niso pomembne. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo obstoj obeh položajev insolventnosti – tako trajnejšo nelikvidnost kot tudi dolgoročno plačilno nesposobnost. Za obstoj insolventnosti zadostuje že eden od teh položajev (1. odstavek 14. člena ZFPPIPP).

7. Za obstoj položaja solventnosti ne zadostuje zgolj količina dolžnikovega premoženja; to premoženje mora biti tako, da omogoča poplačilo vseh dolgov ob zapadlosti. Pri tem dejstvo, da naj bi dolžnik sedaj imel dovolj premoženja za plačilo vseh svojih dolgov, lahko kaže na to, da sedaj dolžnik ni več dolgoročno plačilo nesposoben. Še vedno pa to ne kaže na dolžnikovo kratkoročno plačilno sposobnost. Z dejstvom, da je dolžnik pridobil premoženje (višje sodišče tu ponovno poudarja, da dolžnik ni navedel niti tega, kdaj je bil seznanjen s sklepom o dedovanju, datum izdaje sklepa pa je 7 dni pred vložitvijo predloga za začetek postopka osebnega stečaja, zato ni izkazano, da naj bi do prejema sklepa o dedovanju prišlo šele po vložitvi predloga), ne more izpodbijati ugotovitve, da je trajnejše nelikviden. Iz sklepa o dedovanju pa je tudi razvidno, da podedovano premoženje ni tako, ki bi omogočalo takojšnje poplačilo vseh terjatev – le zelo majhen del je v denarju – denarna sredstva, ki predstavljajo zapuščino, skupaj znašajo polovico od zneskov 592,98 EUR in 192,11 USD, torej 296,49 EUR in 96,05 USD, 1/7 teh zneskov, ki pripadajo dolžniku glede na njegov dedni delež, pa znaša 42,36 EUR in 13,72 USD, vrednost delnic, ki spadajo v zapuščino, pa so dediči ocenili na 3.595,00 EUR, od česar dolžnikov delež (1/7) predstavlja 513,57 EUR. Vse hitro unovčljivo premoženje tako predstavlja največ 600,00 EUR, kar pa še zdaleč ni dovolj, da bi lahko ocenili, da je dolžnik sposoben takoj poravnati svoje dolgove (kot je sam navedel, ti znašajo več kot 2.700,00 EUR) in da bi s prejemom zapuščine prenehal njegov položaj trajnejše nelikvidnosti. Ostalo zapuščino predstavlja 1/2 nepremičnin, ki so navedene v sklepu o dedovanju, dolžnikov delež na teh nepremičninah pa predstavlja 1/14 teh nepremičnin. Splošno znano dejstvo je, da se nepremičnine težko unovčljive v krajšem času, še posebej v primeru, ko je delež nepremičnin v lasti prodajalca le 1/14. 8. Pri tem višje sodišče ne more niti mimo dejstva, da so zaradi začetka postopka osebnega stečaja, ki se je začel po volji dolžnika, že nastali tudi stroški stečajnega postopka, ki se vsaj v višini 2.267,51 EUR začasno krijejo iz proračuna sodišča, dokler se ne bo natekla stečajna masa, ki bo omogočila vrnitev teh sredstev. To je znesek, ki ga je prav tako treba poravnati iz stečajne mase, torej iz prejete zapuščine.

9. Spremenjene okoliščine ne morejo biti pomembne tudi zato, ker to ni razlog, zaradi katerega bi se stečajni postopek lahko končal in ZFPPIPP česa takega ne omogoča. Z izkazovanjem dolgoročne plačilne sposobnosti pa ni mogoče izpodbiti obstoja trajnejše nelikvidnosti, pri čemer dolžnik niti ne zatrjuje, da bi že poplačal vse svoje dolgove. Pri tem ZFPPIPP omogoča vodenje stečajnega postopka tudi v primeru, ko po poplačilu upnikov in stroškov postopka ostane še določeno premoženje, saj izrecno določa, da se v tem primeru to premoženje izroči družbenikom stečajnega dolžnika (2. odstavek 373. člena ZFPPIPP), če gre za stečajni postopek nad pravno osebo. To določilo se za postopke osebnega stečaja uporablja smiselno (1. odstavek 383. člena ZFPPIPP), kar pomeni, da se v takem primeru preostala razdelitvena masa izroči dolžniku.

10. Prav tako pa ZFPPIPP ne dopušča, da bi se stečajni postopek ustavil, kot to predlaga dolžnik v pritožbi. Umik predloga za začetek stečajnega postopka je mogoč le do izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka (6. odstavek 232. člena ZFPPIPP), ta trenutek pa je že minil z izdajo izpodbijanega sklepa. Začeti stečajni postopek se konča, ko je unovčeno premoženje in so poplačani vsi upniki; če premoženje ne zadošča za poplačilo vseh dolgov, pa se konča, ko je tisto, kar je na voljo za poplačilo upnikov, unovčeno in ni pričakovati dovolj dodatne stečajne mase, da bi se lahko plačali dodatno nastajajoči stroški in morebitno dodatno poplačilo upnikov v razumnem času (primerjaj 375. in 376. člen ZFPPIPP v zvezi s 1. odstavkom 383. člena ZFPPIPP). Obstoja take situacije pa dolžnik ne zatrjuje.

11. Odločitev prvostopnega sodišča je tako pravilna, s pritožbenimi navedbami pa dolžnik ni izpodbil položaja trajnejše nelikvidnosti. Že zato ni podlage za razveljavitev izpodbijanega sklepa o začetku postopka osebnega stečaja. Višje sodišče je zato neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.