Jedro

Na podlagi podatkov lokacijske dokumentacije ni mogoče preizkusiti, ali obstoji prevladujoči morfološki vzorec naselja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba (1.točka izreka sodbe in sklepa) Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1998/2000-16 z dne 19.4.2001.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje v 1. točki izreka na podlagi 2. in 3. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) ugodilo tožbi tožnikov in odpravilo odločbo tožene stranke z dne 20.9.2000, s katero je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnikov zoper odločbo Upravne enote L., Izpostave V.R. z dne 18.5.2000. Z navedeno prvostopno odločbo je bilo investitorjema M.T. d.o.o., L. in M.K., L., izdano enotno gradbeno dovoljenje za gradnjo dvostanovanjskega objekta s pripadajočimi ureditvami na zemljišču parc. št. 574/23 k.o. B., v skladu z lokacijsko dokumentacijo, ki jo je izdelal Urbanistični inštitut Republike Slovenije, L., aprila 1999, ter skladno s priloženo tehnično dokumentacijo. Zahtevo tožečih strank za povrnitev stroškov postopka je sodišče prve stopnje s sklepom zavrnilo (2. točka izreka).

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je v obravnavanem primeru predmet presoje izpodbijana odločba tožene stranke, s katero je potrdila pravilnost izdanega enotnega gradbenega dovoljenja za gradnjo stanovanjske hiše na parc. št. 574/23 k.o. B. Navedena parcela se nahaja v območju VS 10/6 B., morfološka enota 2A, ki se ureja z Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto V 10 B., V.G., N.G. (Uradni list RS, št. 9/94 in 73/98, Odlok). Iz Odloka izhaja, da je v navedeni morfološki enoti dovoljena gradnja stanovanjskih objektov z večjim številom stanovanj, če se objekti po velikosti in obliki prilagodijo gradbeni strukturi območja oziroma ne odstopajo od prevladujočega morfološkega vzorca naselja in če so zagotovljeni vsi ostali lokacijski pogoji. Z Odlokom pa so določena še splošna merila in pogoji glede oblikovanja novogradenj in drugih posegov v prostor.

Pritrdilo je toženi stranki, da ugovori tožnikov glede odmaknjenosti objekta od parcele tožečih strank in glede predvidenih parkirnih prostorov niso utemeljeni.

Po presoji sodišča prve stopnje pa tožena stranka ni ravnala pravilno, ko je zavrnila ugovor tožečih strank glede skladnosti objekta z morfološkim vzorcem na območju lokacije. Presodilo je, da glede tega dejstva tožena stranka ni popolno ugotovila dejanskega stanja, kar v obravnavanem primeru pomeni bistveno kršitev določb postopka. Popolno ugotovljeno dejansko stanje bi, po presoji sodišča prve stopnje, lahko pripeljalo do drugačne odločitve. Tožena stranka je ugovor tožnikov, da predvideni objekt po obliki in naklonu strehe ni skladen s prevladujočim morfološkim vzorcem območja zavrnila z utemeljitvijo, da iz predloženih spisov, zlasti pa lokacijske dokumentacije in fotografij, ki jih je predložil investitor izhaja, da na navedenem območju ne gre za noben prevladujoč morfološki vzorec naselja in za oblikovno homogeno območje, kateremu bi se moral investitor prilagajati. Teh navedb pa sodišče prve stopnje ne more preizkusiti, ker med listinami v upravnih spisih ni fotografij, na katere svojo odločitev opira tožena stranka. Po presoji sodišča prve stopnje tako sklepanje glede na podatke v upravnih spisih ni mogoče. Meni, da gre pri oceni prevladujočega morfološkega vzorca, s katerim mora biti objekt - novogradnja skladen po Odloku, za okoliščino, ki jo je treba ugotoviti z uporabo dokaznih sredstev po pravilih splošnega upravnega postopka, v vsakem primeru posebej. Ker v obravnavanem primeru ta okoliščina ni bila ugotovljena, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

Predlog tožnikov, da sodišče opravi glavno obravnavo, je sodišče prve stopnje zavrnilo, ker je ocenilo, da je za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti treba opraviti ogled na kraju samem. To pa bo, po oceni sodišča prve stopnje, hitreje in bolj ekonomično opravil upravni organ.

Prizadeta stranka vlaga pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu.

Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje. Navaja, da se dejstvo, ali prevladujoči morfološki vzorec naselja obstoji ali ne, ugotavlja na podlagi listin potrjene lokacijske dokumentacije. Posebej izsek iz dolgoročnega plana območja urejanja VS 10 B., izsek veljavne urbanistične dokumentacije, kopija katastrskega načrta in skica izmer sosednjih objektov (list.št. 1, 2, 3, 5) dajejo dovolj podlage za odločanje o tem, ali prevladujoči morfološki vzorec obstoji ali ne. Iz kopije katastrskega načrta v razmerju 1/1000 je razvidna oblika stavb in razmerje pozidave, iz skice v razmerju 1/500 pa je razvidno, da se sosednja objekta močno razlikujeta v naklonu strehe; eden ima 35% in drugi 25% naklon. V Odloku naklon strehe sploh ni določen, v lokacijski dokumentaciji pa je predviden naklon 15-20%. Navaja, da je v okolici nekaj objektov z manjšim in nekaj z večjim naklonom. Vse predpisane omejitve objekta pa so upoštevane. Glede na navedeno ne more biti odločilno dejstvo, da sodišče v spisu ni našlo fotografij, na katere se sklicuje upravni organ. Pojasnilo o tem, zakaj fotografij ni, bi moralo sodišče prve stopnje zahtevati od upravnega organa. Tudi dejstvo, da tožena stranka ni upoštevala mnenja izvedenca, ne vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe. Navedbe mnenja, da obstaja morfološki vzorec, so splošne.

Tožnika v odgovoru na pritožbo navajata in pritrjujeta presoji sodišča, da iz lokacijske dokumentacije ni razviden morfološki vzorec območja. Izpisek iz dolgoročnega plana in kopija katastrskega načrta ne pomenita posnetka obstoječega stanja. Zato lahko upravni organ, tudi po njunem mnenju, to dejstvo ugotovi z ogledom na kraju samem ali s pomočjo ustreznega strokovnjaka. K odgovoru prilagata izvedensko poročilo izvedenca M.J. iz junija 2001. Predlagata zavrnitev pritožbe.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno presodilo zakonitost odločbe tožene stranke.

V zadevi gre za presojo pravilnosti izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo stanovanjske hiše na par. št. 547/23 k.o B. Ni sporno, da se parcela številka 574/23 k.o. Brezovica nahaja v območju VS 10/6 B., morfološka enota 2A, ki se ureja z Odlokom. Sporno tudi ni, da iz Odloka izhaja, da je v navedeni morfološki enoti dovoljena gradnja stanovanjskih objektov z večjim številom stanovanj, če se objekti po velikosti in obliki prilagajajo gradbeni strukturi območja oziroma ne odstopajo od prevladujočega morfološkega vzorca naselja in ob izpolnjevanju preostalih pogojev. V obravnavani zadevi pa je sporna odločitev tožene stranke glede presoje skladnosti objekta z morfološkim vzorcem na območju lokacije oziroma da na območju lokacije ni prevladujočega morfološkega vzorca. Navedeno dejstvo pa je bistvenega pomena za odločitev v sporni zadevi. Kot izhaja iz izpodbijane sodbe in upravnih spisov je tožena stranka svojo odločitev sprejela na podlagi podatkov lokacijske dokumentacije in fotografij, ki pa jih sodišču prve stopnje ni predložila. Pritožbeno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da odločitve tožene stranke na podlagi podatkov lokacijske dokumentacije ni mogoče preizkusiti. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da bo odločbo v obravnavni zadevi mogoče izdati šele, ko bo na nedvoumen način ugotovljeno resnično stanje stvari in v ta namen ugotovljena vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.

Pritožbeno sodišče se strinja z napotki sodišča prve stopnje glede dopolnitve dejanskega stanja, ki jih bo tožena stranka morala upoštevati pri ponovnem odločanju.

Sodišče prve stopnje je v skladu s 36. členom ZUS z dopisom pozvalo toženo stranko, da mu v določenem roku dostavi vse spise, ki se nanašajo na zadevo. Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje tožena stranka ni dostavila fotografij, na katere se sklicuje v odločbi. Sodišče prve stopnje res ni ponovno pozvalo tožene stranke na predložitev manjkajočih listin, ampak je odločalo na podlagi predloženih upravnih spisov. Po presoji pritožbenega sodišča pa tudi ponovni poziv ne bi vplival na drugačno odločitev, saj je iz izpodbijane sodbe razvidno, da odločitev sodišča prve stopnje ne temelji le na dejstvu, da tožena stranka ni predložila fotografij.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.