14. 10. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji senata dne 28. septembra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Celju št. Cp 365/2001 z dne 10. 4. 2002 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah št. P 248/98 z dne 3. 1. 2001 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.V pravdnem postopku je pritožnica zahtevala plačilo 632. 800 SIT, ki naj bi jih izročila toženi stranki za izgradnjo asfalta do njene stanovanjske hiše, ta pa ceste ni asfaltirala, niti ji denarja ni vrnila. Sodišče prve stopnje je ugodilo zahtevku pritožnice, Višje sodišče je po pritožbi tožene stranke sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V novem sojenju je sodišče zahtevek pritožnice zavrnilo, Višje sodišče pa je prvostopenjsko sodbo potrdilo.

2.Pritožnica izpodbija v izreku navedeni sodbi Okrajnega in Višjega sodišča, s katerima je bil njen zahtevek zavrnjen. V ustavni pritožbi zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Navaja, da v ponovljenem postopku ni bil izveden noben nov dokaz, sodišče pa je vse izvedene dokaze ocenilo povsem drugače in ob identičnem dejanskem stanju sprejelo popolnoma drugačno odločitev kot v prvem postopku. Nadalje navaja, da bi sodišče moralo v primeru, če ne bi moglo zanesljivo ugotoviti dejanskega stanja, uporabiti pravilo o dokaznem bremenu, ki pa je bilo v konkretnem primeru le deloma na strani tožeče stranke. Pritožnica še navaja, da je sodišče v prvem sojenju verjelo njenim navedbam, v drugem postopku pa ne, pri čemer je sprememba ocene dejanskega stanja ostala povsem nepojasnjena.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotovitvi dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi izpodbijano sodbo le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Pritožničinih navedb, s katerimi uveljavlja zgolj zmotno ugotovljeno dejansko stanje, Ustavno sodišče zato ni pristojno presojati. Z vidika ustavnosodne presoje tudi ni pomembno, ali bi posamezna dejstva morala dokazati tožeča ali tožena stranka, saj je vprašanje dokaznega bremena vprašanje uporabe prava, kar praviloma tudi ni predmet presoje Ustavnega sodišča v postopku z ustavno pritožbo.

4.Pritožnica uveljavlja kršitev 22. člena Ustave s trditvijo, da je sodišče v ponovljenem postopku drugače ocenilo dokaze in posledično drugače ugotovilo dejansko stanje kot v prvem sojenju. Ta njen očitek ni utemeljen. Če je sodba sodišča prve stopnje razveljavljena, sodišče v novem postopku ni vezano na dokazno oceno in dejanske ugotovitve iz prvega postopka, temveč na podlagi izvedenih dokazov te ponovno oceni in sprejme dokazno oceno. Pritožnica sodišču očita tudi, da ni pojasnilo sprememb pri ugotovitvi dejanskega stanja v novem sojenju in da je s tem kršilo njeno pravico iz 22. člena Ustave, vendar je iz njenih navedb v ustavni pritožbi razvidno, da napačno razume vsebino ustavnopravne zahteve po obrazloženosti sodne odločbe. Ker pravica do obrazložene sodne odločbe med drugim izhaja iz strankine pravice do izjave, ki je del pravice iz 22. člena Ustave v vsakem sodnem postopku, mora seveda sodišče tudi v novem sojenju svojo odločitev obrazložiti. Če je sodišče dejansko stanje ugotavljalo tudi na podlagi izvedenih dokazov, mora obrazložena sodna odločba vsebovati tudi dokazno oceno, iz ustavne zahteve po obrazloženosti pa ne izhaja, da bi moralo sodišče v svoji odločbi po novem sojenju posebej pojasnjevati, zakaj je posamezen dokaz ocenilo drugače kot v prvem sojenju.

Pritožničin očitek o kršitvi pravice iz 22. člena Ustave torej ni utemeljen.

5.Ker z izpodbijanima sodbama očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger