Jedro

Gozdna gospodarstva republiškega pomena neposredno vodi in nadzoruje (republiški) Minister za gozdarstvo. Gozdna gospodarstva so bila temeljni organ za upravo gozdov (1. odst. 30. čl. ZZG in ZG). Gozdno gospodarstvo Celje pa je bilo državno gospodarsko podjetje (prim. 2. odst. 30. čl. ZZG in ZG) republiškega pomena (glej Odločbo Vlade LRS o novi ureditvi gozdnih gospodarstev v republiški gospodarski upravi - prečiščeno besedilo - Ur.l. LRS 5/52). Zato ni pravilna presoja, da mora za gozdove, ki jih je po sklepu o zaplembi premoženja prevzelo GG Celje, plačati odmeno pravna naslednica okrajnega ljudskega odbora, v kateri se gozdovi nahajajo.

Pravno nasledstvo za ostale zaplenjene nepremičnine.

Izrek

Reviziji se ugodi in se sklep sodišča druge stopnje razveljavi ter se zadeva vrne temu sodišču v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlagateljem vrnilo lastninsko pravico na parc.št. 1422, vl. št. 75 k.o. V. in hiši zgrajeni na tej parceli ter parc. št. 993/5 vl. št. 155 k.o. P. Prvi nasprotni udeleženki je naložilo plačilo 4.960.317,00 SIT. Sodišče druge stopnje je sklep sodišča prve stopnje potrdilo, potem ko je zavrnilo pritožbo prve nasprotne udeleženke, ki je izpodbijala tisti del sklepa sodišča prve stopnje, v katerem ji je naloženo plačilo 4.960.317,00 SIT.

Prva nasprotna udeleženka vlaga proti sklepu sodišča druge stopnje pravočasno revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Revizijskemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi tako, da zavrne predlog predlagateljev za plačilo proti prvi nasprotni udeleženki. V reviziji se sklicuje na pritožbene navedbe. Poleg tega navaja, da OLO Celje - okolica ni nikdar predstavljal Občine Celje, slednja tudi ni nikdar sestavljala Okraja Celje okolica. Občina Celje je kvečjemu pravna naslednica Okraja Celje. Zatrjuje še, da GG Celje ni bilo občinsko podjetje. V pristojnost GG spada bistveno večje območje kot je območje občine Celje. Revidentka se nadalje ne strinja z utemeljevanjem, češ da je naložitev plačila občini Celje pravično, saj zaplenjenega premoženja ni nikdar prevzela, ga uživla in z njim povečala obseg svojega premoženja oz. uživala njegovih donosov. Poudarja, da bi breme vrnitve neupravičeno zaplenjenega premoženja morala nositi RS.

Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil, in nasprotnim udeležencem, ki nanjo niso odgovorili (3.odst.390.čl.Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku , v nadaljevanju ZNP).

Revizija je utemeljena.

Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje sledi, da je bilo zaplenjeno premoženje D.K. st. prenešeno v splošno ljudsko premoženje ter da je bil pri vl.št. 75 in 92 k.o. V. zaznamovan upravni organ OLO Celje - okolica, pri vl. št. 2 in 7 k.o. P. pa upravni organ GG Celje. Zaplenjene premičnine pa so bile izročene OLO Celje - okolica, upravi ljudske imovine. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stana pa je po presoji revizijskega sodišča nepravilno sklepanje sodišč, da je celotno zaplenjeno premoženje prevezela pravna prednica prve nasprotne udeleženke, t.j. Občina Celje, ter da mora zato slednja plačati odmeno za tiste zaplenjene nepremičnine in premičnine, ki jih ni moč vrniti v naravi. Sklep o zaplembi v tej zadevi obravnavanega premoženja pok. D.K. je bil izdan 5.2.1953. Takrat veljavni zvezni Splošni zakon o gozdovih (v nadaljevanju ZZG, Ur.l. FLRJ 106/47, 3/49, 106/49, 4/51, 11/51 in 46/51) in republiški Zakon o gozdovih (v nadaljevanju ZG, Ur. l. LRS 20/50) sta prvi v 28. čl. drugi pa v 27. čl. enako opredeljevala, da gozdna gospodarstva republiškega pomena neposredno vodi in nadzoruje (republiški) Minister za gozdarstvo. Po obeh zakonih so bila gozdna gospodarstva temeljni organ za upravo gozdov (1. odst. 30. čl. ZZG in ZG). Gozdno gospodarstvo Celje pa je bilo državno gospodarsko podjetje (prim. 2. odst. 30. čl. ZZG in ZG) republiškega pomena (glej Odločbo Vlade LRS o novi ureditvi gozdnih gospodarstev v republiški gospodarski upravi - prečiščeno besedilo - Ur.l. LRS 5/52). Zaradi tako opredeljenega pomena gozdnega gospodarstva Celje je po presoji revizijskega sodišča zmotna presoja, da je zaplenjene gozdove, ki so bili vpisani v vl. št. 2 in 7 k.o. P., prevzela pravna prednica prve nasprotne udeleženke. Na drugačno presojo ne more vplivati ne 4. ne 6. čl. Zakona o ravnanju z razlaščenimi in zaplenjenemi gozdnimi posestvi v Ljudski Republiki Sloveniji (ur.l. LRS 23/48). Res je Zakon o ravnanju z razlaščenimi in zaplenjenemi gozdnimi posestvi v Ljudski Republiki Sloveniji v 4. čl. določal, da se državni gozdovi dajo v upravljanje (le !) državnim organom, toda ta zakon je bil sprejet še v času veljavnosti Zakona o zaplembi/46 (spremenjeno in prečiščeno besedilo Zakona o zaplembi premoženja in o izvrševanju zaplembe, uveljavljeno z Zakonom o potrditvi, spremembah in dopolnitvah Zakona o konfiskaciji imovine in o izvrševanju konfiskacije z dne 9.6.1945, Ur. l. FLRJ 61/46), po katerem je bilo zaplenjeno premoženje vselej izročeno državnemu organu (prim. 22. čl. pravkar cit. zakona). Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij iz leta 1951 (Ur.l. FLRJ 47/51) pa je predvideval izročitev (mestemu, rajonskemu) ljudskemu odboru, v katerega območju se je nahajalo premoženje, razen če ni bilo s posebnimi predpisi določeno drugače (prim. 99. čl. pravkar cit. zakona). Sklicevanje na 6. čl. Zakona o ravnanju z razlaščenimi in zaplenjenemi gozdnimi posestvi v Ljudski Republiki Sloveniji pa je nepravilno že zato, ker je to določilo urejalo možnost odstopa delov zaplenjenih gozdov, ki ležijo ločeno od velikih gozdnih kompleksov in takih delov velikih gozdnih kompleksov, ki kvarijo zaokroženost velikih gozdnih kompleksov. To določilo je bilo tedaj omejeno na razpolaganje z deli gozdnih kompleksov. Na njegovi podlagi tako ni bilo moč razpolagati z vsemi zaplenjenimi gozdovi, kot to zmotno meni pritožbeno sodišče. Ne glede na vse pravkar razloženo, pa je seveda potrebno izhajati iz sklepa o zaplembi premoženja in vpisa v zemljiško knjigo. Ne eden ne drugi pa ne moreta biti podlaga za sklepanje, da je prva nasprotna udeleženka pravna naslednica GG Celje, ki je dobilo v upravljanje gozdove, ki so bili zaplenjeni D.K. Pač pa se prva nasprotna udeleženka neutemeljeno upira plačilu za ostale zaplenjene nepremičnine (t.j. vl. št. 75 in 92 k.o. V.) in premičnine (2. odst. 145. čl. zakona o izvrševanju kazenskih sankcij). Glede ostalih zaplenjenih nepremičnin je pravno nasledstvo prve nasprotne udeleženke izkazano. Ko je bil Okraj Celje okolica leta 1954 ukinjen z zakonom o spremembi zakona o razdelitvi LRS na mesta okraje in občine (Ur.l. LRS 13/54), je območje Okraja Celje okolica (vljučno s k.o. V.) pripadlo Okraju Celje. Leta 1965 so bili z Ustavnim zakonom (Ur.l. SRS 10/65) ukinjeni okraji, z Zakonom za izvedbo odprave okrajev v SRS (Ur.l. SRS 10/65) pa je bilo predvideno, da se pravice in obveznosti glede nepremičnega premoženja razdelijo na občine po teritorialnem principu (prim. 1. odst. 8. čl. tega zakona - izjeme iz 2. odst. istega člena za konkretni primer niso pomembne). Vse odtlej pa do uveljavitve Zakona o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij (Ur. l. RS 60/94), t.j. 4.10.1994, je območje k.o. V. spadalo pod občino Celje (Zakon o postopku za ustanovitev, združitev oz. spremembo območja občine ter območjih občin, Ur.l. SRS 28/80, 9/82, 27/84, 38/89 in Ur.l. RS 30/90). Ob vsem tem je potrebno prvo nasprotno udeleženko opozoriti še na njeno vlogo z dne 22.2.1993 (l.št. 24), v kateri je med drugim zatrjevala, da je sama prodala nepremičnine, za katere se v tem postopku določa odškodnina ter da je zanje pripravljena plačati odškodnino (zapisnik o naroku, ki je bil dne 23.2.1993, l.št. 23). Glede zaplenjenih premičnin sta sodišči ugotovili, da jih je prevzel OLO Celje okolica, uprava ljudske imovine. Ker prva nasprotna udeleženka ni predložila konkretnih dokazov, da ni pravna naslednica OLO Celje okolica glede obveznosti plačila za zaplenjene premičnine, njeno pravno nasledstvo pa po materialnem pravu ni izključeno (prim. zgoraj in še 11. čl. Zakona za izvedbo odprave okrajev v SRS, ki rešuje vprašanje delitve proračunskih sredstev ukinjenih okrajev), je pravilna tudi odločitev o obveznosti prve nasprotne udeleženke za plačilo odmene za to zaplenjeno premoženje. Kljub navedenemu pa le delna razveljavitev ne prihaja v poštev, ker iz izpodbijanih sklepov ni razvidno, kolikšen del zneska, ki ga mora po sklepu sodišč druge in prve stopnje plačati prva nasprotna udeleženka, odpade na zaplenjena zemljišča, ki so bila vpisana v vl. št. 75 in 92 k.o. Verpete ter na zaplenjene premičnine. Revizijsko sodišče je v celoti razveljavilo le sklep sodišča druge stopnje zato, ker to sodišče lahko v nadaljnjem postopku na podlagi izvedenskega mnenja, ki mu udeleženke postopka niso ugovarjale, razmeji znesek, ki ga mora plačati občina Celje kot pravna naslednica OLO Celje okolica od preostalega zneska ter nato le deloma vrne zadevo v ponovno obravnavanje prvostopenjskemu sodišču. Ne gre namreč prezreti, da so z uveljavitvijo Zakona o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij iz leta 1994, prenehale obstajati prejšnje občine ter bi bilo lahko v postopku ponovno sporno pravno nasledstvo sedanje občine Celje za obveznosti prejšnje občine Celje. Ker je zaradi zmotne uporabe materialnega prava ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je revizijsko sodišče odločilo kot je razvidno iz izreka sklepa (2. odst. 395. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP).