Jedro

Sodišče prve stopnje je na podlagi drugega odstavka 15. člena Zakona o alternativnem reševanju sodnih sporov (ZARSS) s sklepom prekinilo postopek v tem individualnem delovnem sporu. Postopek je bil prekinjen za določen čas treh mesecev. V skladu z določbo drugega odstavka 15. člena ZARSS se mora prekinjeni postopek nadaljevati po preteku treh mesecev, če se v tem času mediacija ne zaključi uspešno. Razlog za nadaljevanje postopka torej nastopi po samem zakonu (ex lege). Sodišče prve stopnje je bilo obveščeno, da se je mediacijsko srečanje neuspešno zaključilo. Ker je prenehal razlog za prekinitev po samem zakonu, je sodišče prve stopnje lahko z izdajo izpodbijanega sklepa nadaljevalo prekinjen postopek.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje postopek, ki je bil dne 24. 6. 2014 prekinjen zaradi postopka alternativnega reševanja spora, nadaljevalo z dne 31. 7. 2014. Zoper navedeni sklep vlaga pritožbo tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da sodišče prve stopnje ni krajevno pristojno za odločanje v tej zadevi. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo podala ugovor krajevne pristojnosti in zanikala, da bi tožnik opravljal delo na območju Delovnega sodišča v Celju. V obravnavanem primeru je za sojenje pristojno Delovno sodišče v Kopru, oddelek v Novi Gorici, kjer ima tožena stranka svoj sedež. Tožnik ni ponudil nobenih dokazov, na podlagi katerih bi lahko sodišče zaključilo, da je krajevno pristojno za odločanje v predmetni zadevi. V konkretnem primeru je podana bistvena kršitev pravil postopka, saj bi moralo sodišče o ugovoru tožene stranke sprejeti ustrezno odločitev. Zato je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit. Tožnik je odgovoril na pritožbo tožene stranke, pri čemer oporeka pritožbenim navedbam in predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbo zavrne. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah pritožbenega izpodbijanja in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 24. 6. 2014 prekinilo ta individualni delovni spor, in sicer na podlagi določbe drugega odstavka 15. člena Zakona o alternativnem reševanju sodnih sporov (ZARSS; Ur. l. RS, št. 97/2009 in nadalj.). Postopek je bil prekinjen za določen čas treh mesecev. V skladu z določbo drugega odstavka 15. člena ZARSS se mora prekinjeni postopek nadaljevati po preteku treh mesecev, če se v tem času mediacija ne zaključi uspešno. Razlog za nadaljevanje postopka torej nastopi po samem zakonu (ex lege). Gre za specialno procesno ureditev, kateri je sodišče prve stopnje pravilno sledilo, saj je bilo dne 31. 7. 2014 obveščeno, da se je mediacijsko srečanje neuspešno zaključilo. Ker je prenehal razlog za prekinitev po samem zakonu, je sodišče prve stopnje lahko z izdajo izpodbijanega sklepa nadaljevalo prekinjen postopek na podlagi navedene določbe zakona.

S sklepom o nadaljevanju postopka sodišču ni bilo potrebno odločiti o (ne)utemeljenosti ugovora tožene stranke glede krajevne nepristojnosti. Skladno s prvim odstavkom 22. člena ZPP se sodišče lahko izreče za krajevno nepristojno na ugovor tožene stranke samo do razpisa glavne obravnave. Ker je sodišče v obravnavani zadevi razpisalo glavno obravnavo, se na ugovor tožene stranke prvostopenjsko sodišče niti ne more več izreči za krajevno nepristojno. V kolikor je prvostopenjsko sodišče štelo ugovor krajevne nepristojnosti za neutemeljen in ga zavrnilo, bo moralo razloge za tako odločitev pojasniti v sodbi, morebitno nepravilnost razlogov pa bi lahko tožena stranka uveljavljala kot kršitev iz 4. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

Odgovor na pritožbo ni bistveno prispeval k boljši razjasnitvi stvari v pritožbenem postopku, zato tožnik na podlagi prvega odstavka 155. člena ZPP sam krije svoje stroške te vloge.