Jedro

V primernem izvršilnem naslovu so navedeni upnik in dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti, česar pa predloženi sklep ne vsebuje. V izreku je le odločitev o izročitvi solastniškega deleža, ki je bil prodan v izvršilnem postopku, ne vsebuje pa odločitve po drugem odstavku 192. člena ZIZ, s katero bi se dolžniku naložila izselitev. Odločanje izvršilnega sodišča po drugem odstavku 192. člena ZIZ, ki pomeni bližnjico pridobitve izvršilnega naslova za izselitev, je ozko vezano na prodani predmet v izvršilnem postopku in drugih okoliščin glede lastništva ne sme ugotavljati.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo upnikov predlog za izvršbo.

2. Upnik v pravočasni pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da sklep In 186/2015 ni izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev nepremičnine. Sodišče prve stopnje je nepravilno izhajalo iz dejstva, da je upnika le solastnik in ne lastnik celotne nepremičnine, kot izhaja iz zemljiške knjige. Sklicuje se na 192. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se predlogu za izvršbo ugodi. Pritožbenih stroškov ne priglaša. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zaradi vezanosti izvršilnega sodišča na izvršilni naslov (načelo stroge formalne legalitete - prvi odstavek 17. člena ZIZ), izvršilno sodišče ne sme posegati vanj, niti ga ne sme vsebinsko dopolnjevati, za kar si prizadeva upnik v pritožbi, ko zahteva prisilno izselitev na podlagi trditev o svojem lastništvu nepremičnine.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da predložen sklep In 186/2015 z dne 14. 3. 2018 nima kakovosti primernega izvršilnega naslova. V primernem izvršilnem naslovu so navedeni upnik in dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti (prvi odstavek 21. člena ZIZ), česar pa predloženi sklep ne vsebuje. V izreku je le odločitev o izročitvi solastniškega deleža, ki je bil prodan v izvršilnem postopku, ne vsebuje pa odločitve po drugem odstavku 192. člena ZIZ, s katero bi se dolžniku naložila izselitev. Tovrstna odločitev v primeru prisilne prodaje solastniškega deleža, kot je že pojasnilo sodišče prve stopnje, niti ni dopustna. Odločanje izvršilnega sodišča po drugem odstavku 192. člena ZIZ, ki pomeni bližnjico pridobitve izvršilnega naslova za izselitev, je ozko vezano na prodani predmet v izvršilnem postopku in drugih okoliščin glede lastništva ne sme ugotavljati. Temu je namenjen pravdni postopek.

6. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje, ko tudi ni odkrilo procesnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7. Odločitev o stroških pritožbe je odpadla, ker ti niso bili priglašeni (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).