Jedro

Odnos med udeležencema je v okoliščinah (nerazrešena družinska in premoženjska razmerja med zakoncema v razveznem postopku) zelo konflikten, kar pa ni razlog za podaljšanje veljavnosti izrečene prepovedi. Gre za nerazrešena razmerja med sprtima zakoncema, kar izrazito negativno vpliva predvsem na njune mladoletne otroke, k nastanku takšne situacije pa sta prispevala oba udeleženca. Ukrepi po ZPND niso namenjeni urejanju odnosov med sprtima zakoncema.

Zatrjevana nepripravljenost nasprotnega udeleženca za dogovore ali kompromisne rešitve v razveznem postopku v zvezi z njunimi otroki ne predstavlja utemeljenega razloga za podaljšanje veljavnosti prepovedi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagateljice za podaljšanje prepovedi nasprotnemu udeležencu, da vstopi v stanovanje št. ... na naslovu Cesta 2, kjer živita predlagateljica in mld. A. A., izrečene s sklepom prvega sodišča z dne 23. 10. 2019 v zvezi s sklepom z dne 6. 4. 2020. 2. Zoper sklep se pritožuje predlagateljica, ki predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da ugodi predlogu, podrejeno pa, da sklep razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v nov postopek. Navaja, da za podaljšanje ukrepov iz 19. oziroma 21. člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) ni relevantno, ali se je tudi v času trajanja ukrepov nasilje nadaljevalo ali ne. Na mestu je podaljšanje ukrepov, če se ni spremenilo nič bistvenega, kar bi žrtvi zagotavljalo, da do nasilja ne bo več prihajalo. Sklicuje se na posamezne primere iz sodne prakse. Sodišče je v postopku izreka ukrepov ugotovilo, da je nasprotni udeleženec izvajal nad predlagateljico psihično in fizično nasilje. V obdobju po izrečenih ukrepih se na strani nasprotnega udeleženca ni spremenilo nič. Iz mnenj CSD X, z dne 20. 4. 2020 in 6. 5. 2020 izhaja, da se spori med udeležencema celo zaostrujejo. V postopku dodelitve otrok nasprotni udeleženec ni izrazil nobenega obžalovanja za svoja dejanja in ne pristaja na nobene kompromise in dogovore, čeprav bi bilo to v korist otrok. Nesporno so med udeležencema prisotni konflikti. Ker se stanje v družini ni v ničemer spremenilo, je na mestu podaljšanje ukrepa. Predlagateljica čuti pred nasprotnim udeležencem strah, ima občutek ogroženosti, ponižanja in manjvrednosti. Tudi CSD je mnenja, da je predlagateljica v stiski in strahu ter da je podaljšanje ukrepov smiselno. Do ureditve stanovanjskega problema predlagateljice in najmlajšega sina ju je treba zaščititi kot žrtvi nasilja nasprotnega udeleženca.

3. Nasprotni udeleženec ni odgovoril na vročeno pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvo sodišče je ugotovilo, da nasprotni udeleženec ni kršil prepovedi, ki so mu bile izrečene s sklepom z dne 23. 10. 2019, v zvezi s sklepom z dne 6. 4. 2020. Iz njegovih ugotovitev tudi izhaja, da nasprotni udeleženec po izdaji sklepa z dne 23. 10. 2019 ni storil nobenega dejanja, ki bi lahko vodilo do zaključka, da je bil nasilen v odnosu do predlagateljice in najmlajšega sina. Ta dejstva zadostujejo za ugotovitev, da nasprotni udeleženec ni nadaljeval z dejanji nasilja v družini in da so izrečeni ukrepi dosegli svoj namen.

6. Iz podatkov spisa in ugotovitev prvega sodišča izhaja, da je med udeležencema v teku postopek za razvezo zakonske zveze, da je zaradi predlagateljičine zamenjave ključavnice na vratih skupnega stanovanja nasprotni udeleženec zoper njo vložil tožbo zaradi motenja posesti, da je v teku postopek za razdelitev skupnega premoženja udeležencev in da je odnos med udeležencema v teh okoliščinah (nerazrešena družinska in premoženjska razmerja med zakoncema v razveznem postopku) zelo konflikten, kar pa ni razlog za podaljšanje veljavnosti izrečene prepovedi. Gre za nerazrešena razmerja med sprtima zakoncema, kar izrazito negativno vpliva predvsem na njune mladoletne otroke, k nastanku takšne situacije pa sta prispevala oba udeleženca. Ukrepi po ZPND niso namenjeni urejanju odnosov med sprtima zakoncema. Zatrjevani predlagateljičini občutki strahu in ogroženosti izvirajo iz preteklih dogodkov, zato ne morejo predstavljati utemeljene podlage za podaljšanje izrečenega ukrepa.

7. Predlagateljica v predlogu za podaljšanje veljavnosti ukrepa (prepovedi vstopa v stanovanje) ni konkretizirala oblik nasilja, ki naj bi ga nasprotni udeleženec še vedno izvajal. Zatrjevana nepripravljenost nasprotnega udeleženca za dogovore ali kompromisne rešitve v razveznem postopku v zvezi z njunimi otroki ne predstavlja utemeljenega razloga za podaljšanje veljavnosti prepovedi. Sklicevanje predlagateljice na posamezne primere iz sodne prakse (IV Cp 2259/2017, IV Cp 1383/2019 in IV Cp 845/2019) ni relevantno, saj je šlo v navedenih zadevah za bistveno drugačno dejansko stanje, kot je podano v tej zadevi. Center za socialno delo je podal svoje mnenje o potrebnosti podaljšanja ukrepa na podlagi navedb predlagateljice, zato njegovo mnenje ne more predstavljati dokaza o nadaljnjem nasilnem ravnanju nasprotnega udeleženca.

8. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter potrdilo izpodbijani sklep prvega sodišča (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku).