Jedro

Sodišče 1. stopnje je prekinilo nepravdni postopek, ker je nasprotni udeleženec tekom tega postopka predlagal, da se kmetija katere solastnika sta Z sestro, zaščiti po čl. 2, 3, in 4 ZDKG.

V času vložitve predloga kmetija ni bila zaščitena, zato bi sodišče delitev lahko opravilo. Po čl. 67 SPZ pa tudi predlaga, da se kmetija zaščiti po ZDKG.

Izrek

Pritožbi se u g o d i in se sklep sodišča prve stopnje r a z v e l j a v i.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je prekinilo nepravdni postopek do pravnomočne rešitve upravnega postopka, ki teče pred U. e. v Š. p. J., št. .... Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je nasprotni udeleženec tekom postopka za razdružitve solastnega premoženja pred upravno enoto sprožil postopek za zaščito kmetije, ki je predmet tega nepravdnega postopka. Ker je odločba sodišča odvisna od rešitve tega vprašanja, nasprotni udeleženec pa je postopek že sprožil je sodišče v skladu z 9. čl. ZNP prekinilo postopek.

Predlagateljica se je zoper sklep pravočasno pritožila in uveljavljala pritožbene razloge zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. V pritožbi navaja, da je solastnica nepremičnin, ki pa jih zaradi ravnanja svojega brata že od vsega začetka ne more koristiti, zato se je tudi odločilo, da doseže, da se te nepremičnine razdružijo. Nasprotni udeleženec ves čas zavlačuje ta postopek, kar je razvidno iz samega spisa. Pri delu izvedenca je morala sodelovati policija, na njeno škodo je bilo storjeno kaznivo dejanje, nasprotni udeleženec ni poravnal obveznosti do sodišča, grozil je in jo napadel ter jo žalil. Njegov predlog, da sproži postopek pred upravno enoto za vpis kmetije v register zaščitene kmetije je podan zgolj zaradi tega, da bi podaljšal ta postopek in ji še za nekaj časa onemogočil, da bi dobila svoj košček zemlje. Gre le za zavlačevanje postopka. Upravna enota je 14.06.2004 že izdala odločbo, s katero ni ugodila zahtevi nasprotnega udeleženca za zaščito kmetije, saj je kmetija v solasti obeh strank in ne izpolnjuje pogojev za vpis v register zaščitenih kmetij. Zato sodišče ni imelo pogojev, da prekine nepravdni postopek in je zmotno ugotovilo dejansko stanje ter tudi zmotno uporabilo materialno pravo, pri tem pa kršilo določbe postopka. Predlaga, da se njeni pritožbi ugodi in da se ta sklep razveljavi.

Pritožba je utemeljena.

Predlagateljica je predlagala razdružitev solastnih nepremičnin vpisanih v vložku št. ..., ... in ... k. o. B. r., katerih solastnica je v idealnem deležu do 1/2. Ob vložitvi predloga kmetija ni bila zaščitena po določbah 2., 3. in 4. čl. ZDKG, zato se kot vsaka solastna stvar lahko deli. Odločitev sodišča, da se prekine postopek zato, ker je nasprotni udeleženec po dveh letih, 27.05.2004, pri upravni enoti vložil predlog, da se izvede postopek za zaščito kmetije, je zato napačna. Sodišče razdružuje solastno premoženje glede na sedanje stanje, po katerem pa kmetija ni zaščitena, zato se lahko deli. Predlog za razdružitev je bil vložen 15.04.2002, kmetija pa takrat ni bila zaščitena.

Obe stranki nepravdnega postopka sta idealna solastnika, zato bi po mnenju pritožbenega sodišča le kot solastnika lahko podala predlog za določitev zaščitene kmetije. Po 67. čl. SPZ, ki se uporablja od 01.01.2003, mora biti za posle, ki presegajo okvire rednega upravljanja, kot so zlasti tudi razpolaganje s celotno stvarjo, določitev načina rabe ... podano soglasje vseh solastnikov. To pa pomeni, da eden od idealnih solastnikov ne more sam predlagati drugačnega statusa kmetije in ne more sam vložiti predloga za zaščito kmetije.

Pritožnica ima prav, ko očita nasprotnemu udeležencu, da na tak način zlorablja pravice, pa tudi neutemeljeno zavlačuje postopek. Po 206. čl. ZPP lahko sodišče odredi prekinitev postopka kadar sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja. 13. čl. ZPP določa, da kadar je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje (predhodno vprašanje), pa o njem še ni odločalo sodišče ali kakšen drug pristojen organ, lahko sodišče samo reši to vprašanje, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno. Prekinitev postopka se opravi le v primeru, kadar je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja. V tem primeru ne gre za takšno situacijo, saj odločitev o tem, ali gre za zaščiteno kmetijo ali ne, ne more za nazaj vplivati na pravice enega od idealnih solastnikov. Zato je odločitev sodišča nepravilna, v nasprotju z določbo 13. in 206. čl. ZPP in je bilo potrebno sklep sodišča prve stopnje razveljaviti. Sodišče prve stopnje bo moralo nadaljevati s postopkom zaradi razdružitve nepremičnega premoženja in ravnati v skladu z 11. čl. ZPP, torej si prizadevati, da se opravi postopek brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški in onemogočiti vsako zlorabo pravic, ki jih imajo stranke v postopku.